Blog / O avtorjih / Odnosi z zaposlenimi / Organizacijske spremembe in razvoj / Pozitivno organizacijsko vedenje / Psihologija dela / Timsko delo / Uspešnost in učinkovitost / Zdravje in dobro počutje / Čustva pri delu

Formula motivacije

Piše: Jan Kovačič

Formula motivacije 1.png

Ključ do uspeha se skriva v motivaciji. Ste se kdaj vprašali, kaj točno je motivacija? Ste razmišljali o motivaciji, pa niste našli preprostega odgovora? Rad bi vam predstavil najboljši približek motivacijske formule in ključne nasvete kako krepiti moč notranje motivacije.

  1. Zakaj je tako težko motivirati sodelavce?

Kot organizacijski psiholog velikokrat opažam, da v podjetjih zelo veliko fokusa usmerjajo k postavljanju ciljev, upravljanju z okoljem in razporejanjem ljudi. Na drugi strani pa malo energije namenijo razumevanju potreb in vrednot med sodelavci, ki so vir »notranje« motivacije.

PZN.pngCilji: V podjetjih in pri delu z ljudmi se veliko ukvarjamo s cilji, delovnimi pogoji ter okoljem in delovnimi skupinami. Torej s tistim, kar dostikrat označimo z dejavniki »zunanje« motivacije. Nastaja problem osredotočanja na »psihologijo zunanjega nadzora« ali »zunanji lokus kontrole«.

V praksi opazim, da se osredotočamo na to, da imamo jasno vizijo. Trud vlagamo v preoblikovanje vizije in jo spreminjamo v strategije za doseganje ciljev. Ob tem vodje veliko časa namenijo prav temu, da poskušajo oblikovati jasne, konkretne, strukturirane, merljive in časovno dosegljive cilje.

Okolje: Vodstva podjetij se ukvarjajo še s strateškimi cilji. Trudijo se ustvarjati kar najboljše (ali najbolj učinkovite) pogoje za doseganje strateških ciljev. Vedno več se vlaga v učinkovitost, digitalizacijo, ergonomijo in nenazadnje tudi zdravje na delovnem mestu. Poleg tega se poskuša optimizirati še sisteme nagrajevanja, kar sledi logiki »psihologije zunanjega nadzora« in upravljanju z dejavniki »zunanje motivacije«.

Ljudje: Izračunavajo in upravljajo se normativi, kompetenčna vedenja in različni kazalni uspešnosti. Delo se vedno večkrat meri. Z njimi normirano delovna mesta in zasledujemo kar najboljši izkupiček. Fokusiramo se na razporejanje ljudi na ustrezna delovna mesta. Kadrovsko delo postane upravljanje s človeškimi »viri« in ne s »potenciali«. S fokusom na kazalnike, pa tudi vodje postajajo vse bolj osredotočeni na upravljanje procesov in vse manj na vodenje ljudi.

  1. Kaj pa notranja motivacija?

Za začetek bi rad poudaril, da je motivacija samo »notranja«. Motivacija vedno izvira iz nas samih. Motivacija predstavlja energijo, ki nas spravi v gibanje. Energija pa nastane zaradi porušenega ravnovesja. Stanje porušenega ravnovesja nam je evolucijsko neprijetno, zato težijo k zadovoljitvi potreb. Motivacija torej nastane iz dveh dejavnikov – psiholoških potreb in osebnih vrednot.

Psihološke potrebe: Če izvzamemo fiziološke potrebe, motivacijska energija nastane iz petih psiholoških potreb – potrebe po ljubezni, potrebe po moči, potrebe po svobodi, potrebe po zabavi in potrebe po preživetju. Doživljamo jih vsi ljudje in težimo k njihovemu zadovoljevanju. Na podlagi psiholoških potreb nastane energija notranje motivacije.

Potreba: Značilnost:
Po preživetju Imam rad, da moje življenje poteka po ustaljeni rutini. Tveganja me ne privlačijo. Mislim raje na svoje zdravje, varnost, zanesljivost.
Po ljubezni Orientiran sem na ljudi in odnose. Rad imam toplino, pripadnost in uživam, če imam blizu svojo družino, prijatelje, moje ljudi.
Po moči Usmerjen sem v dosežke. Rad se učim in razvijam svoje potenciale ali superviziram druge. Velikokrat izzivam „status quo“. Stalno si postavljam cilje in redko počivam, zato imam tudi cenim tekmovanje.
Po zabavi Življenje jemljem kot zabavo in veliko proslavljam. Rad dobro jem in dobro pijem. Privoščim si stvari in uživam v festivalih, umetnosti, glasbi. Sem pogumen in prikupen.
Po svobodi Uživam v svoji neodvisnosti. Rad imam avtonomijo in svobodo pri odločanju. Ne želim biti kontroliran in rad razmišljam drugače. Drugi ljudje spoštujejo mojo individualnost.

Vrednote: Drugi dejavnik motivacije pa so naše osebne vrednote. Predstavljajo naše predstave in prepričanja, kako bi bilo smiselno, da zadovoljujemo svoje potrebe. Usmerijo naše mišljenje in vedenje ter s tem uravnavajo kako se lotevamo aktivnosti. Vrednote lahko spremenimo v sistem aktivnosti s katerimi zadovoljujemo svoje psihološke potrebe, npr.:

  • Zavzamem se, da izrazim svoje mnenje.
  • Vprašam za mnenje, saj cenim iskrenost.
  • Postavljam veliko vprašanj.
  • Branim šibkejše v pogovoru.

Motivacija nastane zaradi naših psiholoških potreb, ker stalno težimo k njihovemu izpolnjevanju. Vrednote pa predstavljajo sistem, kako se vedemo. Če nam okolje zadovoljuje psihološke potrebe in spodbuja vedenja povezana z našimi vrednotami, se počutimo prijetno, smo motivirani in delo opravljamo zavzeto.

  1. Kako uporabiti motivacijsko formulo?

Odgovor je preprost. Več časa nameniti spoznavanju psiholoških potreb in osebnih vrednot med sodelavci. Nato pa potrebe in vrednote uporabiti pri oblikovanju dejavnikov »zunanje motivacije«.

PNN.pngZanimivo je, da lahko z usmerjanjem pozornosti k sodelavcem, k njihovim potrebam in osebnim vrednotam sodelavci postanejo partnerji v podjetju. Opazili boste, da sčasoma postajajo vedno bolj aktivni pri sooblikovanju ciljev, delovnega okolja in se več povezujejo med seboj. S tem ustvarjamo okolje, kjer velja »psihologija notranjega nadzora« ali »notranji lokus kontrole«.

V takšnem okolju so sodelavci bolj zadovoljni, saj ima organizacija posluh za njihove psihološke potrebe. Prav tako veljajo skupne vrednote, hkrati pa se spoštuje različnost osebnih vrednot. V takšnem okolju, kjer tudi cilje, dejavnike kulture organizacije in človeške potenciale spodbujamo po principu psihologije notranjega nadzora, so sodelavci tudi bolj zavzeti pri delu, nižja pa je tudi fluktuacija in pojav absentizma na delovnem mestu. V takšnih podjetjih zaposleni aktivno sodelujejo pri vseh procesih v organizaciji, so bolj ustvarjalni in izkazujejo več pripadnosti.

Motivacijska formula pa nas opozori še na en element. Opisani dejavniki so med seboj povezani z operacijo množenje. Vsi so enako pomembni! Če želimo vplivati na motivacijo in zavzetost pri svojih zaposlenih, moramo upoštevati vse dejavnike. Glede na izkušnje pa vam svetujem, da več energije posvetite psihološkim potrebam in vrednotam.

 


jan kovačič 2Jan Kovacčič, univ. dipl. psih., specializant PTA

Organizacijski psiholog, ki pri svojem delu zasleduje moto »Dobrim pomagam biti še boljši.«. Je idejni vodja projektov uporabne psihologije. Največkrat pojavi v vlogi coacha in izobraževalnega trenerja na teme povezane z emocionalno inteligentnostjo, medosebnimi odnosi, transakcijsko analizo, učinkovito komunikacijo in vodenjem.

Taktika plus d.o.o.

E-pošta: jan.kovacic@taktika-plus.si

Splet: www.taktika-plus.si