Kaj imata skupnega pesem skupine Joker Out in poročilo Deloittove raziskave? Oba me navdajata s skrbmi, a tudi upanjem o karierah in duševnem zdravju moje generacije – generacije Z.
Avtorica: Sara Bugarinović
“Kam od tu naprej, če že zdaj zažigamo obzorje? … /… Včeraj smo rojeni in že vsega krivi mi,” poje pevec trenutno najbolj vroče domače glasbene skupine Joker Out, 24-letni Bojan Cvjetićanin. Pravi, da je Novi val amalgam tematik o stanju sveta iz oči generacije mladih. V intervjujih omenja požare na Krasu, koronavirus in občutke utesnjenost, a hkrati upanje o prihodu novega vala – mladih ljudi, ki načrtujejo spremembe.
Pesem mi je skočila v misli med branjem poročila lanskoletne Deloittove raziskave generacije Z in milenijcev (generacije Y). Tudi tokrat se v raziskavi jasno kaže slabo duševno zdravje generacije Z na delovnem mestu. Zaznamo pa lahko vse glasnejše zahteve mladih po konkretnih spremembah.
Paradoks: najbolj ozaveščena generacija na delovnem mestu najbolj trpi
Med pripadnike generacije Z štejemo osebe rojene približno med leti 1997 in 2012. Raziskave kažejo, da stres, povezan z delom, pomembno prispeva k slabemu duševnemu zdravju med temi zaposlenimi. Ameriška psihološka organizacija celo navaja, da “Z-jevci” poročamo o najvišjih stopnjah stresa med vsemi generacijami. Ironično gre za najbolj raznoliko in izobraženo generacijo v zgodovini, ki ji je zelo mar za duševno zdravje.
V lanskoletni raziskavi podjetja Deloitte je sodelovalo 14 808 pripadnikov generacije Z in 8 412 milenijcev iz 46 držav. Ugotavljajo, da generaciji Z največjo skrb predstavlja stanovanjska kriza. Ta je verjetno potencirana z visoko inflacijo. Sledijo podnebne spremembe, brezposelnost in duševno zdravje. Mladi se pogosto počutijo brezupne in skrbi jih prihodnost tako na osebni kot svetovni ravni. Vsi ti dejavniki se prepletajo v kontekstu dela. Čeprav se spopadamo s finančnimi težavami, pripadniki generacije Z poskušamo vlagati v okoljsko trajnostne rešitve. Počutimo se izgorele in nam je (glede na raziskave) še bolj kot drugim generacijam pomembno razmerje med službo in delom, vendar mnogi izmed nas iščejo dodatno zaposlitev, da si lahko privoščijo preživetje.
Skoraj polovica (46 %) vprašanih pripadnikov generacije Z poroča, da živi “od plače do plače”. Enak odstotek poroča o občutkih izgorelosti zaradi preobremenjenosti delovnega okolja. Verjetno ne potrebujete razlage psihologinje, da prepoznate vpliv tovrstnih razmer na duševno zdravje …
Novi val ne bo tiho
“Zbrali smo pogum za upor, da nekaj spremenimo. Bolje da smo danes nori, kot da jutri se bojimo.”
Svetlo točko raziskave vidim v vse večjem prizadevanju mladih pri tem, da so njihove težave in potrebe slišane. Generacija Z je trenutno citirana kot najglasnejša v izražanju svojih tegob in pričakovanj. Razmišljam, da k temu veliko prinese prisotnost na družabnih omrežjih in vseeno izboljšujoče se vzdušje glede pogovora o duševnem zdravju. Navsezadnje ima vsaka generacija svoje Joker Out pesmi in svoje obdobje, ko je “glasna”. Sedanji mladi mogoče delujemo glasnejši tudi zaradi globalne povezanosti in neverjetno hitrega pretoka informacij.
Najmlajše generacija delavcev vseeno nismo samo “social-media” nergači. Imamo jasne poglede na to, kaj nam je v delovnem okolju pomembno. Mladi se trenutno za izbiro delovnega mesta odločajo predvsem z upoštevanjem zadovoljenosti naslednjih točk:
- dobrega razmerja med delom in zasebnim življenjem,
- možnosti učenja in napredovanja,
- visoke plače ali ostalih delovnih ugodnosti,
- pozitivne kulture na delovnem mestu (npr. občutka vrednosti, pripadnosti itd.).
Štirje od desetih Z-jevcev nameravajo v obdobju let 2023 in 2024 zamenjati svojo trenutno službo.
Medtem ko družbeni in okoljski vplivi, skupaj z raznoliko in vključujočo kulturo niso vedno na vrhu seznama pri izbiri zaposlitve, pa so še vedno kritični pri ostajanju. Delavci, ki bodo bolj verjetno ostali pri svojem delodajalcu za dlje kot pet let, so zadovoljni s prizadevanji delodajalca za: boljši vpliv na okolje in družbo ter ustvarjanje vključujočih organizacij.
Ste na primer vedeli, da si generacija Z in milenijci pri ohranjanju okolja želijo vlaganja delodajalcev v vidne, vsakodnevne dejavnosti, kjer imajo sami možnost sodelovanja? Njihove prioritete so:
- prepoved plastičnih izdelkov za enkratno uporabo v službi,
- ugodnosti zaposlenim preko ponudbe trajnostnih rešitev (npr. subvencije za nakup električnih avtomobilov, spodbuda za uporabo javnega prevoza in kolesarjenja),
- zagotavljanje usposabljanja zaposlenih o tem, kako pozitivno vplivati na okolje prek vsakdanjih dejavnosti,
- boljše pobude zaposlenim o sprejemanju ugodnejših okoljskih odločitev (npr. spodbude, da sodelavci beležijo št. korakov in jih primerjajo med sabo).
Delodajalci, za dobro obeh strani naše potrebe tudi 𝒖𝒑𝒐𝒔̌𝒕𝒆𝒗𝒂𝒋𝒕𝒆
V primerjavi s prejšnjimi leti na svojih delovnih mestih mladi sicer zaznavajo nekoliko več pogovora o duševnem zdravju, toda skrbi jih učinkovitost le-tega. 53 % Z-jevcev se strinja, da njihova služba zdaj o duševnem zdravju govori več, a da to ni povzročilo kakršnega koli pomembnega vpliva na zaposlene.
Za izboljšanje statistik o duševnem zdravju pri delu prazne obljube in polovičarski trud ne bosta dovolj. Niti nista smiselna, saj bi od boljšega duševnega zdravja zaposlenih imeli korist tudi delodajalci. Študije kažejo, da lahko slabo duševno zdravje povzroča zmanjšano produktivnost, višje stopnje odsotnosti z dela, povečano fluktuacijo in nezmožnost pridobivanja vrhunskih talentov, kar ima vse pomembne finančne posledice za podjetja.
Tako je izrednega pomena, da se skrbi za duševno zdravje lotimo skupaj, brez stigme, resno in dolgoročno. Mladi potrebujemo drugačno podporo kot starejše generacije. Delodajalcem za nas ni potrebno organizirati IKT delavnic – s temi znanji smo odraščali. Ni nam potrebno razlagati o pomembnosti socialnih omrežji za blagovno znamko – to razumemo. Niti nas ni treba posebej poučiti o sprejemanju drugačnosti in prednostih raznolikih timov – takšnih si večinoma želimo že sami.
Česar ne zmoremo in ne bomo nikoli zmogli enostransko, pa je ustvarjanje takšnega delovnega okolja, ki bo v skladu z našimi vrednotami in kjer naše duševno zdravje ne bo trpelo. Zaskrbljujoče je, da bodo po projekcijah Svetovne zdravstvene organizacije do leta 2030 različne težave v duševnem zdravju vodilni razlog obolevnosti in smrtnosti na svetu. Upam, da bo generacija ljubezni, upanja, Novi val, tista, ki bomo sebe in starejše gnali k spremembi te statistike. Vključno s spremembami na delovnem mestu.
Literatura:
Deloitte. (2022). Deloitte’s Global Millennial Survey 2022: Rewriting the rules for the digital age. Deloitte Touche Tohmatsu Limited. https://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/at/Documents/human-capital/at-gen-z-millennial-survey-2022.pdf
Deloitte. (18. 5. 2022). Deloitte’s Gen Z and Millennial Survey reveals two generations striving for balance and advocating for change. https://www.deloitte.com/global/en/about/press-room/deloittes-gen-z-and-millennial-survey-reveals-two-generations-striving-for-balance-and-advocating-for-change.html
Mental Health Foundation. (b.d.). Global and nationwide mental health costs and statistics. https://www.mentalhealth.org.uk/explore-mental-health/statistics/global-nationwide-costs-statistics
N1. (30. 12. 2022). Skupina Joker Out ob koncu leta izdala pesem Novi val. N1. https://n1info.si/magazin/joker-out-letu-2022-v-slovo-s-himno-generacije-novi-val/
Oyster HR. (2022). The Employee Expectations Report 2022. https://www.oysterhr.com/library/employee-expectations-report
O Avtorici
Sem diplomirana psihologinja in študentka magistrskega študija psihologije na Univerzi v Ljubljani. Poleg raznolikih študentskih služb in prostovoljstev sem urednica spletne strani Psihologija dela, najbolj pa me zanimajo področja marketinga, kadrovske psihologije in medijev. Zakaj psihologija? Ker sem radovedna, ljudje pa smo neizčrpne uganke.
psihologijadela.com 