V današnjem času smo priča hitrim družbenim, tehnološkim in zdravstvenim spremembam. Usmerjeni smo v razvijanje novih tehnologij tudi na delovnih mestih. Uporaba informacijsko – komunikacijskih tehnologij v Sloveniji pri starejših zaposlenih, glede na povprečja v Evropski uniji je precej podpovprečna. Starejši zaposleni so tako pogosto v ozadju in velikokrat nimajo priložnosti dela z moderno tehnologijo. Veliko raziskav potrjuje, da je zaposljivost starejših majhna. O problemih današnjega časa glede zaposlovanja starejših smo se pogovarjali s psihologinjo dr. Vlasto Novak Zabukovec. 

---

Avtorica: Eva Krebl

O intervjuvanki: Dr. Vlasta Novak Zabukovec je zaposlena že 39 let, ves čas v visokošolskem okolju. Delo s študenti ji je v veselje in ji vedno prinaša nove izzive. Počasi se pripravlja na upokojitev, a si težko predstavlja, da bi takoj popolnoma prekinila s svojo stroko. Zato razmišlja o različnih možnostih vključenosti v strokovne izzive tudi po formalnem zaključku delovne dobe. Rada ima naravo in živali, zato je bila odločitev, da se z možem iz mestnega okolja preseli v naravno okolje, več kot prava. Več je časa za potepanja po naravi, več časa za brskanje po vrtu in več stikov z ljudmi. Želi si, da tako ostane tudi v prihodnosti. 

Katere izzive po vašem mnenju starejšim zaposlenih predstavlja podaljševanje delovne dobe?

Starejše zaposlene se v delovnih organizacijah pogosto sprejema kot posameznike, ki zaključujejo delovno dobo in se jim ne odpira toliko novih delovnih priložnosti. Zaradi tega gredo po neki ustaljeni poti, brez nekih novih izzivov. Seveda pa je vse odvisno od delovnega mesta. Tisti, ki smo zaposleni na fakultetah, imamo veliko priložnosti in izzivov, marsikatera delovna mesta pa teh priložnosti ne nudijo. Delovne organizacije imajo kar nekaj izobraževanj. Problem je, da so v to vključeni predvsem mlajši, ker se razume, da so oni tisti, ki potrebujejo nova znanja in so bolj perspektivni od starejših. Pri vsem tem je ključna motivacija. Nekateri posamezniki so zelo motivirani za podaljševanje delovne dobe, drugi pa malo manj. Veliko starejših dela v neprijetnih okoljih, se ne počutijo dobro in si tako želijo čim hitreje zaključiti svoje delo.  Slovenija je znotraj držav EU država z najnižjo stopnjo izobraževanj in zaposlovanj za starejše kadre. V naši družbi je odnos do starejših zaposlenih drugačen in menim, da bi se na tem področju dalo še marsikaj izboljšati.  

Kaj je razlog, da starejši brezposelni težje dobijo zaposlitev?

Mlajši zaposleni so bolj perspektivni, prilagodljivi in vodljivi, v povprečju so bolj zdravi kot starejši, delodajalci pa jih lažje oblikujejo za delovno mesto v skladu s pričakovanji delovne organizacije. Pri starejših so lahko pogoste zdravstvene težave, kar posledično pomeni več odsotnosti z dela. Velik problem pri zaposlovanju starejših je tudi to, da se zapostavlja njihove izkušnje in znanje, ki so ga v letih dela pridobili. Znanje starejših je bolj bogato kot znanje mlajših. Starejši zaposleni so že bolj oblikovani in imajo svoj način dela, svoje vzorce in so mogoče iz vidika perspektive vodstva manj vodljivi in manj prilagodljivi. Pri starejših velikokrat upade motivacija, če so dalj časa nezaposleni. To se velikokrat zgodi pri ljudeh z nižjo stopnjo izobrazbe, ki imajo tudi nižje aspiracije. Ne smemo pa pozabiti, da so se v zadnjem obdobju zahteve glede dela precej spremenile. Vprašanje je, kako prilagodljivi so starejši glede tega. 

Kaj bi predlagali direktorjem, ko se odločajo za zaposlovanje med mladim in starejšim kandidatom? 

Najprej je dobro, da si postavimo cilj, kaj želimo s tem delovnim mestom oziroma zaposlitvijo pridobiti. Če bi potrebovali nekoga, ki ima razvite delovne navade, vzbuja zaupanje, ki ima za seboj veliko izkušenj iz katerih bo lahko izhajal, je gotovo bolje zaposliti starejšega. Če pa bi šlo za neko novo priložnost, nekaj kar se bo razvijalo, delo ki bo zahtevalo veliko predanosti, nove pristope, projekte in nove načine dela, bi bila verjetno boljša izbira mlajši kandidat. Odvisno je torej od konteksta – glede na zahteve delovnega mesta ima vsak svoje prednosti.

Kako lahko poskrbimo za starejše zaposlene, da bi bili na delovnem mestu čim bolj zadovoljni in učinkoviti? 

Dobro je, da opravljajo naloge, pri katerih lahko izkoristijo svoje izkušnje in znanje. Delodajalec naj išče naloge, pri katerih je pomembna modrost. Naloge je dobro prilagoditi starejšim zaposlenim glede na njihove sposobnosti (fizične in mentalne). Če delo presega njihove sposobnosti, je potrebno delavca razbremeniti, da ne pride do izgorelosti ali preobremenjenosti, kar lahko poslabša njihovo zdravje. Tako lahko delodajalec začne postopoma predajati naloge starejšega mlajšim zaposlenim. 

Dobro bi bilo tudi, da bi uvedli postopno prehajanje v pokoj, na primer s postopnim zmanjševanjem delovnih obremenitev. Zaradi takojšnjega prehoda iz delovnega okolja v pokoj obstaja nevarnost, da  ljudje padejo v depresijo. Na žalost se o tem premalo govori. Pri tem bi se lahko zgledovali po skandinavski praksi, kjer starejši lahko še delno ostanejo zaposleni in opravljajo naloge, ki za njih niso pretežke. Za nekatere predstavlja delovni položaj veliko moč in če tega ni več, se ta moč izgublja, s tem pa tudi občutek kompetentnosti. Tega se lahko marsikdo boji. 

Kako se starejši zaposleni soočajo z novo tehnologijo? 

Dokler so starejši zaposleni v nekem delovnem okolju, menim, da so dosti v stiku s tehnologijo. Sicer pa je odvisno od dela, ki ga opravljajo. Danes lahko trdimo, da nobeno delovno okolje ne more brez računalnika. Uporaba nove tehnologije ne predstavlja več toliko groženj kot pred leti. Težave pa se lahko pojavijo pri uporabi določenih programov, aplikacij, kar zna biti zahtevnejše. Starejši so načeloma pripravljeni za učenje uporabe nove tehnologije. Kako uspešni bodo pri tem pa se razlikuje od enega do drugega posameznika. Kadar starejše učimo uporabe nove tehnologije je dobro, da z njimi delamo na umirjen in počasen način. Mladi, ki se učijo uporabe nove tehnologije, to zelo hitro osvojijo, saj imajo drugačen tempo razmišljanja, zelo hitro lahko prehajajo iz ene aktivnosti v drugo. Pri starejših sta hitrost in odzivnost razmišljanja  čisto drugačni. Starejši na primer pogosto razmišljajo, čemu služi posamezna funkcija, poskušajo si razložiti posamezni korak in o tem premišljujejo. Pri mladih pa je tega bistveno manj. 

Kaj lahko mladi pridobijo od starejših na delovnem mestu?

Izkušnje, primere, nasvete glede reševanja problemov, upoštevanje širšega konteksta, različnost izkušenj, pragmatično reševanje nekih situacij, večjo tolerantnost in več razumevanja. Predvsem pa to, da so se starejši veliko bolj pripravljeni pogovarjati. 

O medgeneracijskem sodelovanju smo pred kratkim že pisali.
Tukaj si lahko preberete več o tem, česa se lahko mlajši zaposleni naučijo od starejših in obratno.

Kaj bi predlagali nekomu, ki ga je strah upokojitve?

Tukaj vidim dve možnosti. Prva se veže na delovno okolje. Posameznik se lahko dogovori, da bi občasno še kaj delal, vendar v zmanjšanem obsegu. Lahko v isti delovni organizaciji, kjer je bil zaposlen, lahko drugje. Razišče lahko potrebe delovnega okolja, kjer bi lahko kaj doprinesel.

Druga stvar pa je to, da že pred upokojitvijo razmišlja v aktivnosti, ki jih lahko uvede v svoj vsakdanjik po upokojitvi. Dobre so športne aktivnosti, ki pa jih izbira glede na svoje zmožnosti. Lahko sodelujejo v društvih in pri raznih prostovoljnih aktivnostih. Super akcija je tudi PROSTOFER – prosti šofer. Upokojenci, ki imajo čas, lahko v sklopu te akcije druge prebivalce pripeljejo do zdravnika, knjižnice, trgovine. Na tak način si lahko obogatijo dneve in sodelujejo z ljudmi. Veliko jih igranje šah, karte ali pa se udeležujejo drugih aktivnosti, pri katerih si popestrijo dneve, ampak z drugačnimi vsebinami kot pred tem.  

Razmišljati je torej potrebno v eno ali drugo smer. Pomembno je, da ljudje, ki vstopajo v pokoj, osmislijo svoje preteklo delo in da se zavedajo, da je pred njimi novo obdobje, ki jim prav tako ponuja mnogo novih aktivnosti in izzivov.