Ste že kdaj slišali za odprte oz. »open-plan« pisarne? Vas kar spreleti, ko pomislite, da bi svoje delo opravljali v eni veliki pisarni, med tem ko bi vam sodelavci in nadrejeni dihali za ovratnik? Ali pa se morda počutite vzhičeno ob misli, da bi lahko s sodelavci brez ovir debatirali, si izmenjevali ideje in reševali izzive?
Kaj sploh pomeni študirati? To je beseda, ki je vsem zelo dobro poznana. Poleg različnih uradnih definicij zaznamuje tudi določeno obdobje življenja brez katerega, po besedah mnogih, naj mladi ne bi imeli prihodnosti. Zakaj se sploh odločiti za študij danes? Nekateri si študij izberejo zaradi resničnega zanimanja, drugi si želijo dobro službo in plačo, spet tretji študirajo, ker ne vedo, kaj naj bi počeli s svojim življenjem po srednji šoli. To so le nekateri izmed razlogov za študiranje.
Podatek, da je žensk na vodilnih položajih zelo malo, ni nikomur nov. Nevidnih ovir, ki jih morajo ženske pri doseganju teh položajev premagovati, je namreč kar precej. Ali je možno, da predstavljamo eno izmed teh ovir tudi ženske druga drugi?
Večkrat lahko med zaposlenimi v neki organizaciji slišimo, da jih moti nejasna komunikacija, nejasno podajanje navodil, zmeda in šumi pri podajanju informacij, napačne razlage situacij in navodil itn. Hitro lahko pride do situacije, da vsak zaposleni hiti s svojim lastnim delom, s svojo miselno shemo sedi v svojem kotu, s svojo dnevno rutino in kratkoročnimi zadolžitvami ter bežnimi pogovori in izmenjavo informacij. Pri reševanju teh in podobnih situacij, oz. problemov, nam lahko koristi transparentna komunikacija.
Že dlje časa sledim informacijam z Zavoda za zaposlovanje republike Slovenije, kjer nas informirajo o deficitarnih poklicih (poklicih, po katerem je povpraševanje na trgu dela večje od ponudbe). Zadnjih nekaj let nenehno primanjkuje voznikov, prodajalcev, zidarjev, natakarjev, kuharjev, zdravnikov, inženirjev strojništva, medicinskih sester… In ob tem se mi odpira vprašanje, kdo in kako lahko poskrbi za večji vpis učencev in dijakov na šole oz. fakultete, ki (do) izobražujejo za te poklice…
»Je karizmatični voditelj, ki pritegne ljudi, da mu sledijo. Strateški mislec, ki obvlada podrobnosti. Neutruden delavec z izjemnim fokusom in sposobnostmi reševanja problemov. Med uslužbenci je priljubljen, hkrati pa je zmožen izvajati nepriljubljene odločitve. Bolj kot vse pa je izvrsten komunikator, ki lahko svojo vizijo predstavi vsakršnemu občinstvu, od šefov iz Wall Streeta do vajencev.«
Že iz otroštva se spominjam, da se je v pogovorih večine odraslih beseda “šef” nanašala na osebo, ki je zatežena, pritiska na zaposlene in ne razume posameznih stisk sodelavcev, ter da ji je glavna misel večino časa dobiček. Ali je res potrebno, da vodja pritiska na zaposlene in jih neprestano “žene naprej”, ali je mogoče rast podjetja doseči tudi na drugačen način, kjer vodja ne dominira, temveč usmerja in je del ekipe, ter zna prisluhniti zaposlenim? Odgovor se skriva v danes vedno bolj poznani spretnosti, ki jo zmore razviti vsak – čuječnosti…
Povratna informacija je pomembna, saj z njo pomagamo drugim pri napredovanju in doseganju njihovega cilja. Vendar pa vse povratne informacija niso enako učinkovite. Kako podati povratno informacijo in kakšna more ta biti, da doseže kar se da pozitiven učinek, si lahko preberete v spodnji infografiki.
Ko govorimo o gledališču ali kateremkoli drugem delovnem kontekstu, je komunikacija
nepogrešljiv element, ki ne zajema samo verbalnih prvin, ampak tudi mnoge druge vidike.
Osnova gledališča sta igralec in gledalec, ki stopata v interakcijo in tvorita skupno energijo ali
»flow«…
Dr. Janez Matos je oseba, ki je na področju prostovoljstva aktivna velik del svojega življenja. Leta 2009 je deloval kot soustanovitelj društva Ekologi brez meja, v sklopu katerega so potekale akcije Očistimo Slovenijo. Svojo karierno pot je nadaljeval na področju prostovoljstva in v letu 2013 skupaj z ženo Petro Matos ustanovil projekt Trajnostni park Istra, v sklopu katerega vodita prostovoljski center…
