Medtem ko lahko bodoči mizar poskusno izdela stol in ga po potrebi spremeni ali dodela, bodoči kirurg nima te možnosti, saj njegovo delo na človeškem telesu zaradi ogromnega tveganja ne dovoljuje napak. Kako lahko tak kader potem izobrazimo in ga zares pripravimo na delo, ki ga čaka? Simulacija je metoda, katere osrednji cilj je izobraziti kader za delo v situaciji, ki ne dovoljuje napak, če se jo izvaja v realnosti. Gre za obliko treninga ali učenja, ki omogoča sistematično in strukturirano…
43 % delodajalcev redno uporablja informacije iz družbenih omrežij pri zaposlovanju, le 18 % ne pregleduje družbenih omrežij. Trend uporabe informacij o kandidatu, ki jih lahko najdemo na spletu, v kadrovanju skozi leta samo narašča. Bi nas zato moralo skrbeti, kakšne vsebine objavljamo in kakšen vtis ustvarimo? Hartwell in Campion sta leta 2019 izvedla študijo, v kateri sta raziskovala, koliko delodajalcev pregleda družbena omrežja kandidatov za delo v procesu zaposlovanja…
Prostovoljstvo ima izreden vpliva družbo. Vendar nedavne raziskave o prostovoljstvu kažejo, da je še vedno treba opaziti nekatere ovire, da bi lahko več ljudi vključili v prostovoljstvo. Če pogledamo, kako se te ovire združujejo, dobimo nekaj zanimivih spoznanj. Bolje kot bomo poznali dejavnike, ki ovirajo prostovoljstvo, bolj bomo lahko prostovoljski sistem prilagodili tako, da se bo vanj vključilo čim več ljudi…
Pandemija koronavirusa je s seboj prinesla mnogo izzivov na vseh področjih naših življenj. Veliko delovnih organizacij je bilo v tem času primoranih zaposlene poslati domov in celoten proces dela prenesti na daljavo. Čeprav se je marsikdo razveselil daljšega spanca ali bolj fleksibilnega urnika, pa je delo od doma prineslo tudi veliko ovir…
“Že dolgo časa nimam več izzivov.” “Napredovala nisem že šest let.” “Zadnje mesece se počutim, kot da bi šef pozabil name.” Takšne in podobne izjave pogosto slišim, ko se pogovarjam z zaposlenimi ki so obtičali na svoji karierni poti, naj bo to za nekaj mesecev ali nekaj let, in ne vedo, kako naprej. Ta pojav imenujemo karierni zastoj oz. plato. Ference idr. (1977) so ga je opredelili kot pomanjkanje kvalifikacij ali pomanjkanje želje po napredovanju, kljub temu da so priložnosti na trgu dela prisotne. Kasneje pa so znanstveniki karierni zastoj analizirali z različnih vidikov ter ugotovili, da…
Za sodoben svet je značilno neprestano hitenje. Ljudje se niti ne znamo ustaviti in biti prisotni v trenutku, ki nam je dan. Ne glede na to, kje smo, ves čas razmišljamo, bodisi o tem kaj se je zgodilo v preteklosti, bodisi o tem kaj še moramo narediti v prihodnosti. V središču sedanjega trenutka pa so naše delovne obveznosti…
Znanost družbe je oblika znanstvenega raziskovanja, ki vključuje prostovoljce kot sodelavce in sooblikovalce. Primeri dobrih praks znanosti družbe in njene koristi si lahko preberete v spodnji infografiki…
Prikovani na zaslone, nemirni, napeti, utrujeni, osamljeni. Je to naša nova realnost? Berem objave prijateljev na Facebook-u, poslušam svoje starše in prebiram članke. Tako sem zasipana z informacijami o virusu, da komaj najdem prostor, kamor se lahko umaknem od vseh podatkov, norije in negative. Dejstvo je, da se je življenje, kot smo ga poznali, spremenilo. Sedaj se družimo na daljavo in pošiljamo virtualne objeme ter poljubčke. Nekateri se za zasloni učimo, opravljamo študijske obveznosti, drugi pa na ta način sedaj opravljajo svoje delo. Kako pa izolacija in delo na daljavo vplivata na naše življenje in na našo psihično blagostanje…
Pandemična utrujenost je nov pojav in je zaenkrat še relativno neraziskan pojem, predvsem v Sloveniji. Zato vas v današnjem prispevku vas vabimo, da sodelujete v raziskavi, ki odkriva prav to – razširjenost pandemične utrujenosti v Sloveniji. Gre za zbiranje podatkov za magistrsko nalogo. Avtorica Lea Vegel v svoji raziskavi odkriva povezanost pandemične utrujenosti s stresom, narcisizmom in zadovoljenostjo relacijskih potreb…
Ob koncu in začetku koledarskega leta, torej v decembru in januarju je čas, da nagradite zaposlene, jih pohvalite, motivirate in zastavite nove cilje ali postavite nove načine dela. Po navadi v decembru zaposleni prejmejo božičnico ali 13. plačo in se udeležijo božične službene zabave. Kaj pa letos? Veliko podjetij ima že več let podobne vnaprej načrtovane aktivnosti, ki jih letos ne bodo uspeli izpeljati, saj trenutne razmere vplivajo na marsikatero dejavnost. Pomembno pa je, da se prilagodite trenutnim okoliščinam in ne pozabite na svoje zaposlene. Verjamem, da v tem času potrebujejo pohvalo ali motivacijo, bolj kot kadarkoli prej…
Sodobni pogled na karierno pot zahteva spremembo tradicionalnega pojmovanja kariere, ki
ga povezujemo z dokončno in nepovratno odločitvijo. Kariera danes vedno bolj označuje
posameznikovo dinamično in fleksibilno gibanje v različne smeri. Zato sploh ni presenetljivo,
da v sodobnem času, v katerem je individualizacija odgovornosti posameznika za njegov
karierni razvoj še posebej poudarjena, postaja pojav karierne preusmeritve vedno bolj
aktualen…
Kultura dolgih delovnikov, skupaj s skrbstvenim in gospodinjskim delom v zasebnem življenju vodi v preobremenjenost delavk in delavcev in nezadovoljstvo z delom, ter ima negativen vpliv na zasebno življenje, medosebne odnose in zdravje. Današnji Webinar zajema različne vidike usklajevanja dela in družine. Dotika se prednosti usklajevanja dela in družine, ključnih korakov pri uvajanju ukrepov usklajevanja v organizaciji, vloge vodij, primerov dobrih praks v Sloveniji in tega, kaj je Družini prijazno podjetje…
Čeprav je december, vreme v Ljubljani ni več tako, kot je bilo včasih. Snega smo do zdaj imeli le za okus, nizke temeperature so že prava redkost, zmrzovanja skoraj ne poznamo več. Tudi odnosi med ljudmi so decembra 2020 drugačni, kot so bili leto poprej. Vse bolj smo oddaljeni drug od drugega, postajamo nestrpni, nezaupljivi, včasih celo vzkipljivi in agresivni. Pa ne le v privatnem življenju, ampak tudi na delovnem mestu, v šolskem okolju, pri nakupih ali pri osebnem naročanju storitev. Kaj nam manjka? Zakaj smo taki…
Spremljam upokojence. Nekateri se utapljajo v dolgčasu, morbidnosti, negativizmu, monotonosti in nesreči. So fizično in psihično postarani. Spet drugi imajo več energije kot mladi, so agilni, pozitivni, nasmejani in polni optimizma. Živijo v enakem sistemu, doživeli so bolj kot ne enake travmatične zgodovinske dogodke (vojno, revščino, bolezni), soočili so se z upokojitvijo… Sprašujem se, kaj bi lahko bilo tisto, kar botruje takšni razliki med njimi…
Hygge je beseda, ki je v Oxfordovem angleškem slovarju opredeljena kot “kakovost udobja in prijetnosti, ki ustvarja občutek zadovoljstva ali dobrega počutja”. Sam koncept prihaja iz Danske, a se je v zadnjih letih razširil tudi drugod po svetu. Občutek lahko najdete tako, da se vprašate, kje in s kom se počutite najbolj domače, katere so vaše navade in obredi, ki vas najbolj sprostijo, in kaj potrebujete, da vam je udobno…
V soboto, 5.12., po celem svetu praznujemo mednarodni dan prostovoljstva! V ta namen z vami delimo skupek raziskav, kjer naši študentje potrebujejo vašo pomoč. Rešite anketo in nam pomagajte pri razvoju raziskav o prostovoljstvu!
Spletno postopanje – raba spleta na delovnem mestu v zasebne namene predstavlja resen problem pri uspešnem delovanju organizacij. Raziskovalci so ugotovili, da lahko spletno postopanje rezultira v nižji produktivnosti zaposlenih, ki vpliva na finančne izgube organizacije. Organizacije danes zaradi višje konkurenčnosti, hitrejšega in manj finančno zahtevnega doseganja ciljev organizacije vse pogosteje uporabljajo sodobno informacijsko tehnologijo…
Zbudiš se deset do osmih, si na hitro skuhaš kavo, tako da si ob 8.00 pripravljen na predavanje. Ko končaš, si vzameš malo pavze, potem pa je tako že čas za kosilo. Po kosilu si utrujen in potrebuješ malo počitka. Okoli treh končno začneš z delom. Čez 10 minut se spomniš, da bi čaj, tako da si vzameš kratko pavzo. Ob petih si ponovno lačen, tako da si vzameš pol ure počitka. Nadaljuješ do osmih, ko ugotoviš, da si cel dan porabil za delo…
Nasilje je tema, ki ni priljubljena, o nasilju je malo raziskav in tudi piše se o tem bolj malo in zelo previdno. Gre za področje, ki se ga delodajalci morda sploh ne zavedajo oziroma se usmerjajo na bolj otipjiva, merljiva in dobičkonosna področja, ali pa si zatiskajo oči, da za njihovo organizacijo razumevanje, prepoznavanje in zmanjševanje nasilja ni pomembno…
Obstaja 92% možnost, da te zaposlovalec poišče preko družbenih omrežij. Visoko, a ne? V tem primeru seveda želiš, da mu Google »vrže ven« čim boljši rezultat. Facebook, Instagram, Twitter – z nastavitvami zasebnosti lahko ustvarimo popolnoma privaten profil, kjer o nas ne bodo razkrite nobene informacije. Kaj pa LinkedIn? To omrežje nam omogoča, da se delodajalcem predstavimo na čim bolj izstopajoč način ter izpostavimo informacije, ki…
V današnjem delovnem svetu je IKT (informacijsko-komunikacijska tehnologija) močno vpeta v dnevne dejavnosti zaposlenih. Veliko časa zaposleni med delovnim časom namenijo svojemu (ali službenemu) računalniku in pametnemu telefonu. Zato so se oblikovale aplikacije, ki naj bi načrtovanje, spremljanje in izvajanje dela olajšale…
Recikliranje je dobra rešitev za varovanje okolja. Ne drži. No, vsaj ne v tolikšni meri, kot si želimo. Dolgo časa je bila v boju za varovanje okolja glavna mantra: “Recikliraj!”. Doma, na delovnih mestih in povsod drugod smo zato začeli postavljati ekološke otoke ter sčasoma ponotranjili ločevanje odpadkov…
Verjetno dandanes ne obstaja nihče, ki ne bi poznal pojma večopravilnost, ali po angleško “multitasking”. Beseda je že sama po sebi definicija pojma – večopravilnost pomeni opravljanje 2 ali več aktivnosti hkrati. Zdi se, da je večopravilnost odličen način za to, da lahko v kratkem času opravimo ogromno nalog. Vendar pa so raziskave pokazale, da naši možgani…
nformacijsko-komunikacijska tehnologija je danes, bolj kot kadarkoli prej, prisotna v vseh sferah našega življenja, sodobna družba pa ima vedno večje zahteve glede vključevanja le-te v naš vsakdanjik. IKT postaja vedno bolj pomemben del posameznikovega socialnega, poslovnega in izobraževalnega sistema. Poznavanje IKT je danes ena izmed temeljnih…
V poplavi dražljajev socialnih omrežji in medijev, ki nam prodajajo zgodbe o tem, kako naj živimo, kaj je prav in in kaj ne, smo skorajda pozabili na primarno elementarno silo življenja, ki obstaja že od časa nastanka planeta in se nahaja znotraj mene, ki zdaj to pišem in znotraj tebe, ki to bereš in je skupna vsem…
Tehnološki napredek je v zadnjih dvajsetih letih pripeljal do tega, da mora biti delovna sila 21. stoletja neverjetno odzivna in nenehno dostopna tudi izven delovnega časa. Delo izven delovnega časa, npr. ob večerih in vikendih, je dandanes nekaj čisto običajnega. Nenehna dostopnost, ki jo omogoča informacijsko-komunikacijska tehnologija, zaposlenim pogosto predstavlja…
Zaradi vse bolj razsežne degradacije naravnega okolja se tudi trg dela počasi, a zanesljivo, usmerja v nove, zelene poklice. Infografika prikazuje prednosti zelenih delovnih mest za organizacijo in okolje ter opozarja na ovire, ki nastajajo v procesu ozelenjevanja delovnih mest. Naslovljene so tudi…
Zaradi trenutnih socialnih, družbenih in gospodarskih razmer se pojavlja potreba po spremembi delovnega časa. Večina držav sicer omogoča individualni dogovor o krajšem delovnem času, kjer velja načelo sorazmernosti, pojavlja pa se težnja k sistemski uvedbi krajšega delovnega časa. V primeru sistemske uvedbe gre za spremembo delovnega časa na ravni organizacije oz. države, pri čemer plača, delovna doba in preostale ugodnosti ostanejo nespremenjene…
Vsi vemo, da strokovnjaki priporočajo 7-8 ur spanja na dan. Pa se tega res držimo? Ali zavračamo priporočila, ker se nam zdi, da lahko čisto normalno funkcioniramo po 5-urnem spancu? Podatki študije leta 2017 so pokazali, da kar 42% ljudi na vodstvenih položajih na dan spi le 6 ur ali manj. Zakaj je spanje tako pomembno? Ko spimo, se…
Bil je mrzel zimski dan letošnjega januarja, ko je zjutraj, ob napovedani uri v moj delovni kabinet na Filozofski fakulteti na konzultacije prišel doktorski študent z idejo, da razišče in analizira prisotnost VUCA vrednot pri različnih poklicnih skupinah. Začudeno sem ga pogledala in si mislila, da je to gotovo spet ena tržna novost, ki si jo svetovalci “izmislijo” ali “skujejo”, da potem…
Prostovoljstvo na delovnem mestu lahko vodi v številne koristi za zaposlene in organizacijo, kot npr. boljše fizično zdravje in večje zadovoljstvo zaposlenih, bolj učinkovito izvajanje delovnih nalog, manjša fluktuacija zaposlenih in višji ugled organizacije…
Digitalizacija in hiter razvoj tehnologije sta vplivala tudi na to, kako ljudje skrbimo za svoje tako fizično kot tudi psihično zdravje. Obstaja ogromno mobilnih aplikacij, s katerimi lahko izboljšamo svojo fizično zdravje, saj le-te skrbijo in spremljajo, da se redno gibamo in pravilno prehranjujemo. Vedno več pa je prisotnih tudi mobilnih aplikacij za samopomoč, ki so…
O izdaji knjige lahko berete na povezavi, ob koncu prispevka pa ne spreglejte povezave do predstavitvenega videa! Piše: […]
Verjetno se je že vsakdo izmed vas kdaj soočil z neproduktivnim sestankom, na katerem ste vložili preveč časa in energije za končni rezultat, ki pa je bil nazadnje še slabši od začetnih pričakovanj. Psiholog in zdravnik Edward de Bono je ustvaril metodo za bolj učinkovito mišljenje, ki bi vam lahko pomagala izboljšati komunikacijo na sestankih. Ne le da vam ta metoda omogoči hitrejše ter bolj efektivne sestanke, temveč vam…
Zakaj je ustvarjalnost dan danes tako zatrta? Velik krivec za to je hiter tempo, v katerega je prisiljena današnja družba. Za ustvarjalnost pa posameznik potrebuje čas, saj se mora zamisel namreč poroditi. Vsega ne moremo delati načrtovano, točno ob uri. Pogosto se ideje porajajo popolnoma nepričakovano. Ustvarjalnost je torej nekaj, kar mora okolje spodbujati, začeti pa moramo karseda zgodaj, že z vstopom s šolo…
Verjetno ste se že spraševali, ali vaši bodoči nadrejeni pregledajo vaša družbena omrežja in kakšne vsebine objavljate. Res je, da se uporaba družbenih omrežij iz leta v leto povečuje, ne le v zasebne namene, namreč tudi v namene zaposlovanja novih delavcev….
Podatki raziskave, vezane na preteklo pandemijo SARS-CoV-1 leta 2003, kažejo, da je bil pri 14-57% zdravstvenih delavcih prisoten visok emocionalni distres, od tega je 20% poročalo o znakih, ki kažejo na post-travmatsko stresno motnjo. Poročali so o stresorjih: zaskrbljenost za svojo družino, strah pred okužbo, stres na delovnem mestu, medosebna izolacija, stigmatizacja, zaskrbljenost glede pravilne namestitve in uporabe zaščitne opreme itn. Še dve leti po premagani pandemiji so zdravstveni delavci v zaskrbljujoče visoki meri poročali o izgorelosti in hudem (posttravmatskem) stresu…
