Prostovoljstvo naj bi bilo zabavno in koristno. Meni pa se zdi, da le vlagam in vlagam, še to, še ono. Kaj pa dobim iz tega zase? Čisto nič dobrega. Le zamere, slabo voljo, obupno kritiko in kopico novega dela. Malo ljudi še ostaja v takšnih okoljih. Vodje pa se le sprašujejo, zakaj odhajajo…

Minilo je leto dni od prvega raziskovanja podpore, ki jo zaposleni prejemate s strani organizacij in svojih neposrednih vodij, v času epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). Na Oddelku za psihologijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), tokrat ponovno raziskujemo, v kolikšni meri zaposleni zaznavate, da vas organizacija in vodja podpirata in vam nudita vse, kar v tem času potrebujete za opravljanje svojega dela. Se je v obdobju enega leta kaj spremenilo?

V današnjem prispevku predstavljamo stil vodenja, ki se imenuje mikrovodenje. Prebrali boste lahko o tem, kateri so negativni učinki mikrovodenja in kako prepoznati mikrovodjo. Pisali pa smo tudi že o drugih oblikah vodenja. Berete lahko o razliki med avtentičnim in transformacijskim vodenjem, prav tako pa o tem, kako z avtentičnim vodenjem ustvarimo zaupanje.

Pravijo, da človek potrebuje 8 tednov, da novo vedenje spremeni v navado. Nekateri izmed nas pa smo doma že več kot eno leto in kmalu bo prišel čas, ko se bomo vrnili v stavbo, kjer smo ”nekoč” opravljali delo – v pisarne, urade, v šolo, na fakulteto. Svoje na novo priučene navade – kako uspešno odgovarjati na e-sporočila in ob tem pomagati osnovnošolcu, kako med šolskimi odmori zlagati perilo, kako delati statistične analize in zraven gledati nadaljevanko na Netflixu – smo začeli oblikovati lanskega marca ter nova vedenja počasi, včasih z veliko napora in vložka dodatne energije, spreminjali v navade. Te navade so zdaj postale del nas; delno avtomatizirane in od nas zahtevajo veliko manj napora kot pred letom dni. A sprašujem se, kako bo, ko se bomo sedaj, po uspešnem prvem in drugem cepljenu ter ob dovoljenju vlade oz. delodajalca, vrnili?

Ob omejevanju naravnih virov se je potrebno zavedati, kako naša dejanja in poklicne dejavnosti vplivajo na naše okolje. Veliko organizacij v okviru svojega delovanja organizira različne dogodke, preko katerih želijo obenem zmanjšati porabo naravnih virov, kot tudi zvišati motiviranost zaposlenih za delo, njihovo učinkovitost pri opravljanju delovnih nalog ter okrepiti medosebne odnose. Zato je pogosto prisotno vprašanje, kako prirediti dogodek, ki bo v skladu z »zelenim« delovanjem? V infografiki je predstavljenih nekaj pozitivnih vidikov ozelenitve dogodkov in nasvetov, kako lahko že z majhnimi koraki ozeleniti dogodek in s tem stopiti korak nasproti okolju.

Ekološko kmetijstvo deluje na principu upoštevanja in ohranjanja dolgoročnega ravnovesja v naravi. Podobno pa delujejo tudi socialna podjetja. Težijo k ravnovesju v lokalnem okolju s tem, da zagotavljajo delovna mesta, vključenost in enakost ljudi ter povečano kvaliteto življenja lokalne skupnosti. O tem, kako se motivi ekološkega kmetijstva in socialnega podjetništva harmonično prepletajo, razlaga Goran Miloševič, direktor eko-socialne kmetije Korenika (https://www.korenika.si/). Ta leži v osrčju Krajinskega parka Goričko in s svojo trajnostno naravnanostjo omogoča krožno gospodarjenje z viri, ki ne izčrpavajo zemlje in okolja, hkrati pa omogoča, da se v proces dela vključujejo ljudje iz ranljivih družbenih skupin, ki so težje zaposljivi…

Ena izmed redkih stvari našega življenja, ki se ni spremenila že od industrijske revolucije, je osemurni delovnik. Pred 200 leti je bil to nov in bolj human pristop dela, vendar danes ni več ključnega pomena za nas. Kako je torej možno…

Izvajanje sestankov v delovni organizaciji je ena izmed najpogostejših aktivnosti komuniciranja med dvema ali več osebami. Gre za aktivnost, ki predstavlja velik del delovnega časa zaposlenih ter je ena izmed osrednjih ključnih aktivnosti, ki zapolnjuje večji del delovnika vodij. Hkrati sestanki predstavljajo prostor, kjer se odvija socialna interakcija med zaposlenimi, posledično pa se krepi tudi pripadnost…

Mreženje kot pošten način iskanja zaposlitve? Stari kliše o iskanju dela, “Ni pomembno tisto, kar veš, ampak koga poznaš«, domneva, da je na trgu dela predvsem pomembno imeti dobre povezave. Anketa iz leta 2015-2016, ki je bila objavljena na Linkedin-u je ugotovila, da je kar 85 odstotkov ljudi, ki so bili kdaj zaposleni, to službo pridobilo z mreženjem oziroma s pomočjo poznanstev. Zaradi tega dejstva me zanima, kakšna je situacija med mladimi, ki iščejo zaposlitev? Na podlagi izkušenj prijateljev in sorodnikov lahko rečem, da je bila (ali pa celo še vedno je) praksa uporabe mreženja zelo pogosta…

Pri podjetništvu pogosto naletimo na izzive, ki jih prinaša prepletanje sorodstvenih vezi, s čimer so povezana intenzivna čustva in izdatna motivacija, pa tudi zamere, konflikti in ločitve. Mojca Emeršič je zaposlena v mednarodni družbi EY (Ernst&Young) in že vrsto let vodi projekte priprave družinskih ustav ter druge projekte, povezane z različnimi vidiki prenosa nasledstva. V okviru teh projektov povezuje skupino komunikacijskih, pravnih, davčnih in finančnih strokovnjakov…

»Gasilci – neizmerno cenjen poklic po celem svetu. Žrtvujejo svoja življenja, da bi pomagali drugim. Nesebični. Pogumni. Junaki. Ko pa zraven dodamo še pridevnik prostovoljni, pa mnogokrat kdo pomisli na veselice. Poleg vsega pozitivnega velja tudi prepričanje, da so prostovoljni gasilci »sami pijančki«. Nemalokrat pozabimo, da so prav oni ključni člen verige zaščite in reševanja. Da velikokrat posredujejo prav prostovoljni gasilci in rešujejo življenja, premoženje in živali. Da so prostovoljni gasilci veliko več kot organizatorji veselic enkrat na leto.«…

Kako bi se odzvali, če bi vam potencialni delodajalec predlagal, da selekcijski intervju izvedeta preko videokamere? Bi si oddahnili, ker ne bo tako vidno, da ste izjemno nervozni in se rahlo tresete, ali bi vam bilo žal, ker ne boste mogli uporabiti trikov telesne govorice, ki ste jih izpopolnili prav za takšne priložnosti? Če želite vedeti na kaj je potrebno biti še posebej pozoren pri takšni obliki intervjuja…

Eden od štirih delavcev naj bi bil pod stresom povezanim z delom, kar nanese kar 60% izgubljenih delovnih dni in letno izgubo v velikosti milijarde evrov. Poleg tega zmanjšana pozornost in previdnost, v kombinaciji z deprivacijo spanja, zmanjšujeta delovno učinkovitost ter povečujeta verjetnost za napake in poškodbe. Izmensko in nočno delo predstavljata večje tveganje za kardiovaskularne bolezni in metabolni sindrom (skupno ime za motnje presnove, kot so trebušna debelost, inzulinska rezistenca, povišan nivo glukoze v krvi, povišan krvni tlak itd.). Največ raziskav na omenjenem področju je bilo narejenih na medicinskih sestrah, zaradi tega…

Bio zelenjava je občutno dražja, razgradljive vrečke pa se včasih razgradijo že tekom nošenja. Veliko končnih kupcev in poslovnih partnerjev ni pripravljeno plačati premije ali kupiti izdelka nižje kakovosti samo zato, ker je ta okolju prijazen. Kljub temu zelenim podjetjem vseeno uspeva. »Podjetje v Aziji za proizvodnjo para kavbojk porabi 1 l vode. To je 346 l manj, kot so jih v letu 2015 porabili za izdelavo para Levisk,« poroča The Guardian.

Vsakdo, ki je gledal znano nanizanko Friends se spomni epizode, kjer Phoebe in Joey razglabljata ali dejansko obstaja resnično nesebično dejanje. Phoebe meni, da obstaja takšno dejanje, Joey po drugi strani meni, da takšnega dejanja ni. Phoebe se skozi epizodo na vse pretege trudi najti resnično nesebično dejanje. Po številnih neuspelih poskusih pusti čebeli, da jo piči. Joeyu reče: »Čebela se je lahko pred svojimi prijatelji dokazala, medtem ko sem jaz imela od tega zgolj bolečino.« Joey jo hitro prizemlji, da je čebela po vsej verjetnosti umrla…

Medtem ko lahko bodoči mizar poskusno izdela stol in ga po potrebi spremeni ali dodela, bodoči kirurg nima te možnosti, saj njegovo delo na človeškem telesu zaradi ogromnega tveganja ne dovoljuje napak. Kako lahko tak kader potem izobrazimo in ga zares pripravimo na delo, ki ga čaka? Simulacija je metoda, katere osrednji cilj je izobraziti kader za delo v situaciji, ki ne dovoljuje napak, če se jo izvaja v realnosti. Gre za obliko treninga ali učenja, ki omogoča sistematično in strukturirano…

43 % delodajalcev redno uporablja informacije iz družbenih omrežij pri zaposlovanju, le 18 % ne pregleduje družbenih omrežij. Trend uporabe informacij o kandidatu, ki jih lahko najdemo na spletu, v kadrovanju skozi leta samo narašča. Bi nas zato moralo skrbeti, kakšne vsebine objavljamo in kakšen vtis ustvarimo? Hartwell in Campion sta leta 2019 izvedla študijo, v kateri sta raziskovala, koliko delodajalcev pregleda družbena omrežja kandidatov za delo v procesu zaposlovanja…

Prostovoljstvo ima izreden vpliva družbo. Vendar nedavne raziskave o prostovoljstvu kažejo, da je še vedno treba opaziti nekatere ovire, da bi lahko več ljudi vključili v prostovoljstvo. Če pogledamo, kako se te ovire združujejo, dobimo nekaj zanimivih spoznanj. Bolje kot bomo poznali dejavnike, ki ovirajo prostovoljstvo, bolj bomo lahko prostovoljski sistem prilagodili tako, da se bo vanj vključilo čim več ljudi…

“Že dolgo časa nimam več izzivov.” “Napredovala nisem že šest let.” “Zadnje mesece se počutim, kot da bi šef pozabil name.” Takšne in podobne izjave pogosto slišim, ko se pogovarjam z zaposlenimi ki so obtičali na svoji karierni poti, naj bo to za nekaj mesecev ali nekaj let, in ne vedo, kako naprej. Ta pojav imenujemo karierni zastoj oz. plato. Ference idr. (1977) so ga je opredelili kot pomanjkanje kvalifikacij ali pomanjkanje želje po napredovanju, kljub temu da so priložnosti na trgu dela prisotne. Kasneje pa so znanstveniki karierni zastoj analizirali z različnih vidikov ter ugotovili, da…

Prikovani na zaslone, nemirni, napeti, utrujeni, osamljeni. Je to naša nova realnost? Berem objave prijateljev na Facebook-u, poslušam svoje starše in prebiram članke. Tako sem zasipana z informacijami o virusu, da komaj najdem prostor, kamor se lahko umaknem od vseh podatkov, norije in negative. Dejstvo je, da se je življenje, kot smo ga poznali, spremenilo. Sedaj se družimo na daljavo in pošiljamo virtualne objeme ter poljubčke. Nekateri se za zasloni učimo, opravljamo študijske obveznosti, drugi pa na ta način sedaj opravljajo svoje delo. Kako pa izolacija in delo na daljavo vplivata na naše življenje in na našo psihično blagostanje…

Ob koncu in začetku koledarskega leta, torej v decembru in januarju je čas, da nagradite zaposlene, jih pohvalite, motivirate in zastavite nove cilje ali postavite nove načine dela. Po navadi v decembru zaposleni prejmejo božičnico ali 13. plačo in se udeležijo božične službene zabave. Kaj pa letos? Veliko podjetij ima že več let podobne vnaprej načrtovane aktivnosti, ki jih letos ne bodo uspeli izpeljati, saj trenutne razmere vplivajo na marsikatero dejavnost. Pomembno pa je, da se prilagodite trenutnim okoliščinam in ne pozabite na svoje zaposlene. Verjamem, da v tem času potrebujejo pohvalo ali motivacijo, bolj kot kadarkoli prej…

Kultura dolgih delovnikov, skupaj s skrbstvenim in gospodinjskim delom v zasebnem življenju vodi v preobremenjenost delavk in delavcev in nezadovoljstvo z delom, ter ima negativen vpliv na zasebno življenje, medosebne odnose in zdravje. Današnji Webinar zajema različne vidike usklajevanja dela in družine. Dotika se prednosti usklajevanja dela in družine, ključnih korakov pri uvajanju ukrepov usklajevanja v organizaciji, vloge vodij, primerov dobrih praks v Sloveniji in tega, kaj je Družini prijazno podjetje…

Čeprav je december, vreme v Ljubljani ni več tako, kot je bilo včasih. Snega smo do zdaj imeli le za okus, nizke temeperature so že prava redkost, zmrzovanja skoraj ne poznamo več. Tudi odnosi med ljudmi so decembra 2020 drugačni, kot so bili leto poprej. Vse bolj smo oddaljeni drug od drugega, postajamo nestrpni, nezaupljivi, včasih celo vzkipljivi in agresivni. Pa ne le v privatnem življenju, ampak tudi na delovnem mestu, v šolskem okolju, pri nakupih ali pri osebnem naročanju storitev. Kaj nam manjka? Zakaj smo taki…

Spremljam upokojence. Nekateri se utapljajo v dolgčasu, morbidnosti, negativizmu, monotonosti in nesreči. So fizično in psihično postarani. Spet drugi imajo več energije kot mladi, so agilni, pozitivni, nasmejani in polni optimizma. Živijo v enakem sistemu, doživeli so bolj kot ne enake travmatične zgodovinske dogodke (vojno, revščino, bolezni), soočili so se z upokojitvijo… Sprašujem se, kaj bi lahko bilo tisto, kar botruje takšni razliki med njimi…

Hygge je beseda, ki je v Oxfordovem angleškem slovarju opredeljena kot “kakovost udobja in prijetnosti, ki ustvarja občutek zadovoljstva ali dobrega počutja”. Sam koncept prihaja iz Danske, a se je v zadnjih letih razširil tudi drugod po svetu. Občutek lahko najdete tako, da se vprašate, kje in s kom se počutite najbolj domače, katere so vaše navade in obredi, ki vas najbolj sprostijo, in kaj potrebujete, da vam je udobno…

Spletno postopanje – raba spleta na delovnem mestu v zasebne namene predstavlja resen problem pri uspešnem delovanju organizacij. Raziskovalci so ugotovili, da lahko spletno postopanje rezultira v nižji produktivnosti zaposlenih, ki vpliva na finančne izgube organizacije. Organizacije danes zaradi višje konkurenčnosti, hitrejšega in manj finančno zahtevnega doseganja ciljev organizacije vse pogosteje uporabljajo sodobno informacijsko tehnologijo…

Zbudiš se deset do osmih, si na hitro skuhaš kavo, tako da si ob 8.00 pripravljen na predavanje. Ko končaš, si vzameš malo pavze, potem pa je tako že čas za kosilo. Po kosilu si utrujen in potrebuješ malo počitka. Okoli treh končno začneš z delom. Čez 10 minut se spomniš, da bi čaj, tako da si vzameš kratko pavzo. Ob petih si ponovno lačen, tako da si vzameš pol ure počitka. Nadaljuješ do osmih, ko ugotoviš, da si cel dan porabil za delo…

Obstaja 92% možnost, da te zaposlovalec poišče preko družbenih omrežij. Visoko, a ne? V tem primeru seveda želiš, da mu Google »vrže ven« čim boljši rezultat. Facebook, Instagram, Twitter – z nastavitvami zasebnosti lahko ustvarimo popolnoma privaten profil, kjer o nas ne bodo razkrite nobene informacije. Kaj pa LinkedIn? To omrežje nam omogoča, da se delodajalcem predstavimo na čim bolj izstopajoč način ter izpostavimo informacije, ki…

nformacijsko-komunikacijska tehnologija je danes, bolj kot kadarkoli prej, prisotna v vseh sferah našega življenja, sodobna družba pa ima vedno večje zahteve glede vključevanja le-te v naš vsakdanjik. IKT postaja vedno bolj pomemben del posameznikovega socialnega, poslovnega in izobraževalnega sistema. Poznavanje IKT je danes ena izmed temeljnih…

V poplavi dražljajev socialnih omrežji in medijev, ki nam prodajajo zgodbe o tem, kako naj živimo, kaj je prav in in kaj ne, smo skorajda pozabili na primarno elementarno silo življenja, ki obstaja že od časa nastanka planeta in se nahaja znotraj mene, ki zdaj to pišem in znotraj tebe, ki to bereš in je skupna vsem…

Tehnološki napredek je v zadnjih dvajsetih letih pripeljal do tega, da mora biti delovna sila 21. stoletja neverjetno odzivna in nenehno dostopna tudi izven delovnega časa. Delo izven delovnega časa, npr. ob večerih in vikendih, je dandanes nekaj čisto običajnega. Nenehna dostopnost, ki jo omogoča informacijsko-komunikacijska tehnologija, zaposlenim pogosto predstavlja…

Zaradi trenutnih socialnih, družbenih in gospodarskih razmer se pojavlja potreba po spremembi delovnega časa. Večina držav sicer omogoča individualni dogovor o krajšem delovnem času, kjer velja načelo sorazmernosti, pojavlja pa se težnja k sistemski uvedbi krajšega delovnega časa. V primeru sistemske uvedbe gre za spremembo delovnega časa na ravni organizacije oz. države, pri čemer plača, delovna doba in preostale ugodnosti ostanejo nespremenjene…