Delovanje in uspešnost organizacije je v veliki meri odvisna od vizije in kompetenc vodje, ki vodi in usmerja organizacijski delovni tim. Vodja s svojimi lastnostmi, prepričanji in vedenjem predstavlja referenčno osebo za vse zaposlene oz. nekakšno poosebljeno obliko imidža organizacije. Bolj kot to, kako jo zaznavajo drugi, pa je za njeno uspešnost pomembno to, kako jo zaznavajo njeni zaposleni…

Sodobna družba je tekom svojega razvoja dosegla velike spremembe in napredek. Kot enega izmed glavnih dosežkov lahko štejemo tudi to, da danes živimo dlje, kot kadarkoli prej. Ali to pomeni tudi, da delamo dlje? Kako lahko sploh omogočimo starejšim, da bi delali dlje? Kako lahko spodbudimo delodajalce, da bi zaposlili starejšo populacijo ali obdržali starejše zaposlene?

Mnogi psihologi fenomen mikroagresivnosti opisujejo kot smrt s tisočerimi rezi, saj so žrtve takšne diskriminacije podvržene nenehnemu psihološkem trpinčenju v obliki diskretnih komentarjev, pripomb in dejanj, ki postopoma vodijo v popolno psihološko potrtost posameznika, kar se kaže v posledicah, kot so anksioznost, depresija, občutki nevrednosti in tudi v  kariernih izidih posameznic_kov, kar še zdaleč ni vse. Največkrat so žrtve osebe ženskega spola, rasne in etnične manjšine, pripadnice_ki LGBTQIA+ skupnosti itd. …

Študentje kadrovskega modula zaključnega letnika študija psihologije na UL smo pripravili konferenco pod mentorstvom red. prof. dr. Eve Boštjančič.
Predstavili bomo 15 metod, ki so lahko uporabne na področju razvoja in dela s kadri. Vabljeni vsi, ki si želite spoznati nove in inovativne metode, ki vam lahko koristijo pri delu s kadri ali pa si želite razširiti svoje znanje.

Z nastopom četrte industrijske revolucije je prišlo do velikih sprememb na trgu dela in tako tudi pričakovanj, ki jih imajo delodajalci od kandidatov za zaposlitev. Poleg visoke strokovne teoretične usposobljenosti in so danes na trgu dela pomembne še druge lastnosti delavcev, ki v izobraževanju navadno niso v ospredju. Imenujemo jih mehke veščine. Omogočajo učinkovito prilagajanje spremembam …

Kakšna naj bo pohvala? Naše pohvale pogostokrat ne padejo na plodna tla, čeprav menimo, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Sicer je lepo slišati besede “Super, bravo!”, vendar pogosto ne dosežejo pravega učinka pri nas, saj so presplošne, hkrati pa ne vemo, čemu natančno so bile namenjene. Hitro ugotovimo, da področje močno presega meje uporabe metode kot tehnične sestavine pri vpeljevanju sprememb v delovni organizaciji. Pot do podajanja in sprejemanja pohval…

Danes z vami delimo 3 seminarske naloge, v katerih so študenti raziskovali vpliv informacijsko-komunikacijske tehnologije na delo in zaposlene. Dotaknili se bomo računalniške samoučinkovitosti v povezavi s starostjo, zavzetostjo pri delu in udeležbo na izobraževanjih pri zaposlenih, doživljanja tehnoloških sprememb v slovenskih mikro podjetjih, ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter zadovoljstvom na delovnem mestu…

Uspešno izveden razgovor je lahko zelo interaktiven ter ima pozitivne učinke na delovno okolje in delo podrejenega. V praksi pa se pogosto izkaže, da so vodje na izvedbo razgovora nepripravljene in so negotove o načinu podajanja povratnih informacij. Poglejte, kako lahko vodje pripomorejo k boljši komunikaciji tekom tega pomembnega pogovora.

Si kdaj tudi vi želite, da bi imel dan več kot 24 ur? Sodobni zaposleni se na delovnem mestu srečujejo z vse večjimi obremenitvami, pritiski, zahtevami po učinkovitosti, fleksibilnosti in stalni pripravljenosti, zaradi česar se nekateri zatečejo tudi k uporabi oziroma zlorabi pametnih drog ali nootropikov. Njihova uporaba iz leta v leto narašča, vendar se je potrebno zavedati vseh učinkov, ki jih prinašajo s seboj…

”Gospodična, skoraj smo pozabili. Ali opravljate kakšno prostovoljno delo?”, se je glasilo še zadnje vprašanje na mojem prvem zaposlitvenem razgovoru. Medtem, ko sem razmišljala, ali naj raje povem zgodbo o tem, kako sem predvčerajšnjim pomagala sosedi nesti težke vrečke iz trgovine vse do doma, ona pa me, mimogrede, naslednje jutro ni niti pozdravila, ali pa bi morda raje delila, kako sem brezdomcu Janezu, ki vsako jutro čaka na parkirišču, popolnoma nesebično kupila sendvič na poti na faks, je iz mene kar bleknilo: »Seveda, prostovoljna gasilka sem.« Ko sem se že poslavljala, sem dodala še nekaj v smislu, da se mi zdi pomembno, da si ljudje znamo pomagati, brez pričakovanja, da bi dobili kaj v zameno. Ob tem pa sem se v mislih kar naprej vračala k Janezu. Podoživljala sem občutek sreče, ki ga je v meni vzbudila hvaležnost v njegovih očeh. Začela sem razmišljati, kdo od naju je pravzaprav bolj profitiral…

»Ne skrbi, preveč si lepa, da bi presenetila. Ženske so morale sprejeti, da bodo na delovnem mestu soočene s seksističnimi komentarji in dvomi v njihove sposobnosti. Danes je tako odkrita diskriminacija družbeno nesprejemljiva. Sprejeti pa so tudi novi zakoni, ki določajo, da mora delodajalec zagotoviti enako obravnavo vsem zaposlenim, ne glede na njihov spol. Pa so sodobna delovna mesta res tako enakopravna? Smo res tako zelo…

ndustrijska revolucija bo verjetno bistveno spremenila delovna okolja in zaposlitve, zato je pomembno pravočasno ugotoviti razsežnost njenega vpliva tudi na zaznavanje negotovosti na delovnem mestu (Nam, 2019). Frey in Osborne (2013) ocenjujeta, da je 47 % današnjih služb v ZDA visoko ogroženih, saj se lahko v naslednjem stoletju ali dveh avtomatizirajo…

Digitalizacija je eden od novejših trendov. Z razvojem tehnologije se trg dela hitro spreminja. Nastajajo novi in umirajo nekateri stari poklici. S trgom dela pa se spreminjajo tudi načini iskanja zaposlitve. V ZDA kar 47 % iskalcev zaposlitve uporablja mobilne telefone in spletne portale za iskanje služb (Jobvite, 2015). Eden od načinov iskanja zaposlitve je karierni sejem…

Posamezniki, ki imajo stigmatizirajoče bolezni ali duševne motnje, na primer depresijo ali anksioznost, v pomembno večji meri uporabljajo splet za iskanje informacij glede zdravja ter, da v pomembno večji meri komunicirajo s strokovnjaki preko spleta kot posamezniki, ki imajo bolezni ali motnje, ki niso stigmatizirajoče. Splet je tako lahko pomembno orodje za edukacijo in komunikacijo s posamezniki, ki se soočajo z motnjami, ki so stigmatizirane (Berger, Wagner in Baker, 2005)…

Pošlješ email, o odgovoru pa ne duha ne sluha. Čakaš en teden, priklenjen si na e-pošto in jo vsaki dve minuti osvežiš, nato pogledaš še v vsiljeno pošto, ker kaj če se je mogoče tam znašel odgovor. Po desetih dneh še vedno nič, zato se opogumiš in znova napišeš sporočilo, ga pošlješ in ponovno čakaš. Počasi te začnejo oblegati dvomi, zaradi živčnosti ponoči ne moreš spati, in sprašuješ se, kaj se je pravzaprav zgodilo?

Dandanes lahko o pojavu izgorelosti govorimo v povezavi z mnogimi delovnimi mesti. Eno izmed njih je tudi delovno mesto ravnatelja. Več informacij o tem, koliko srednješolskih ravnateljev se srečuje z izgorelostjo, zakaj ravnatelji izgorijo in kako zmanjšati izgorelost si lahko preberete v infografiki. 

Že od malega pomnim, kako je mami nekje okoli petih popoldne iz službe prišla vsa nasmejana in z iskrico v očeh opisovala prigode svojih sodelavcev. Na malici vsak dan drugi ‘štosi’. »Jutri pa gremo med pavzo na suši. In poleti gre celoten oddelek s svojimi družinami na kampiranje ob Kolpo, saj bomo šli tudi mi a ne?« Kakšno srečo ima, da so v kolektivu tako dobri prijatelji. 

Sestanki so lahko zelo dragoceno orodje, vendar če želimo izkoristiti njihov pravi potencial, moramo znati sestanek ustrezno voditi, da bo ta učinkovit, in da ne bo postal še eden tistih, ki jih sodelujoči na koncu označijo za izgubo časa. Vendar večina ljudi ni bila naučenih, kako dobro voditi sestanke, in če ste tudi vi prvič postavljeni v vlogo vodje sestanka, ali pa se v preteklosti vaš sestanek ni izkazal za najbolj uspešnega, boste v nadaljevanju izvedeli vse o tem, kako se tega lotiti.

Ali sodite med tiste ljudi, ki se bodo na vsak način želeli pogajati, samo da pridejo do svojega cilja? Ali pa sodite med tiste, katerim se zdi pogajanje nepotrebna izguba časa in se zaradi tega raje ne upirate? Pogajanja so nekaj vsakdanjega, dogajajo se pa tudi na delovnem mestu, zaradi različnih razlogov, kot sta na primer plača ali delovni čas.

Etično vodenje je s strani zunanjega okolja znano kot ključni dejavnik ugleda organizacije. Zagotavljanje sprejemanja etičnih odločitev in razvijanje organizacijske klime, v kateri se spodbuja etično ravnanje zaposlenih, bi lahko opredelili kot ključne odgovornosti vodstva. Ampak kaj sploh je etika? – Je kodeks moralnih načel, ki vodi posameznikovo ali skupinsko vedenje glede na to, kaj je prav in kaj narobe.