Spolna diskriminacija pri zaposlovanju je pojav, za katerega si velikokrat radi domišljamo, da v Sloveniji ne obstaja več. Nanaša na razlikovanje, izključevanje ali dajanje prednosti na podlagi spola, ki izniči ali ogroža enake možnosti ali enak postopek pri zaposlovanju in poklicih (povzeto po 11. konvenciji Mednarodne organizacije dela). Izkušnjo spolne diskriminacije pri postopku zaposlovanja je z nami delila Patricija…

Večina od nas se je v preteklosti že znašla v »čik pavza« situaciji, ali pa smo o tem slišali od staršev, prijateljev, znancev … »Takoj bom nazaj, samo skaditi grem.« ali pa »Grem na cigareto, gre kdo z menoj?«. Za nekadilce lahko taki stavki velikokrat pomenijo občutek izključenosti ali pa vsaj neenakosti. V čem se torej skriva ta čar kratkih pavz med delovnim časom in zakaj si jih vsi želimo? Predvsem pa zakaj bi si jih moral želeti delodajalec? 

Ocenjevanje osebnosti v postopku zaposlitve kandidatom pomaga najti pravo delo, pri katerem bodo lahko čim bolj uspešni. O psihičnih boleznih in motnjah ne sprašujemo, vprašamo pa, ali je oseba izkusila kakšne duševne stiske in težave. Zanima nas zlasti to, kako jih obvladuje. Varovanje osebnih podatkov je izjemnega pomena, zavedati pa se moramo, da praviloma prikrivanje težav posamezniku na dolgi rok prinese večjo škodo, kot pa če je odkrit.

Mehke veščine omogočajo kapaciteto za oblikovanje in vzdrževanje učinkovitih odnosov z ljudmi. Predstavljajo kombinacijo kognitivnih, metakognitivnih, medosebnostnih, intelektualnih in praktičnih spretnosti ter etičnih vrednot. Omogočajo prilagajanje trenutnim okoliščinam in pozitivno obnašanje na način, da je posameznik sposoben učinkovitega spopadanja z novimi izzivi …

Karierna predanost je emocionalna povezanost posameznika z lastno kariero, ki vključuje motivacijo za delo na izbranem področju ter razvoj in strmenje k s kariero povezanim ciljem, ki pa niso vezani le na določeno delovno mesto, temveč obsegajo vrsto sorodnih delovnih mest, povezanih z določenim poklicnim področjem. Posameznikova karierna predanost je pomembna iz najrazličnejših razlogov; spodbuja razvoj strokovnega znanja, lahko pripelje do višjega dohodka in povečane samozavesti ter posameznikom pomaga pri spopadanju z današnjo negotovostjo zaposlitve…

Področje prostovoljstva v zdravstvu je zelo pomembna in hkrati ne dovolj jasno raziskana tematika. Študenti psihologije imajo za prostovoljstvo na tem področju dela manj možnosti, saj dosti časa in energije mentorjev zasedejo specializanti in pripravniki, kar pa je seveda logično, saj so plačani s strani države. Intervju sem izvedla z dr. Sanjo Šešok, klinično psihologinjo, zaposleno na Nevrološki kliniki, osebo polno znanj in izkušenj…

Kaj za vas pomenijo oziroma bi pomenili varni in zdravi delovni pogoji? Najbrž bi vsak posameznik pri sebi odgovoril, da si tega želi, da mu to predstavlja motivacijo za delo, poveča delovno učinkovitost ter zadovoljstvo, hkrati pa je to nekako »nuja« za dostojno delo. Vse lepo in prav, vendar nastopila je ti. »korona kriza«. Gospodarska kriza naj bi se sicer po statističnih podatkih pojavljala na nekaj let, vendar ta, ta je bila drugačna. Prav zaradi njene drugačnosti, nepoznavnosti in negotovosti, je s seboj prinesla tudi spremembe in novosti v povezavi s psihosocialnimi izzivi na delovnem mestu.

Ste kdaj naročili hrano preko aplikacije, ali uporabljali Google slike? Potem ste se že srečali z osebo, ki opravlja delo na zahtevo. Osebe, ki ustrežejo našim željam in potrebam. Osebe, ki so nam vedno na voljo. Zgolj s klikom na aplikacijo (Glovo, Uber, Lyft …) nekaterim omogočimo nujno potreben živež in sebi večje zadovoljstvo in “ugodje”.

Metoda individualne namestitve in podpore (Individual placement and support method – IPS metoda) je metoda, ki se uporablja kot podpora pri svetovanju, predvsem na področju zaposlovanja oseb z duševnimi boleznimi na tekmovalnem trgu dela. Namenjena je poviševanju frekvenci zaposlenosti med osebami z resnimi duševnimi težavami. Osebe namestijo v klasična …

Trenutna epidemija Covid-19 bo imela posledice na gospodarstvu celotnega sveta. Številne organizacije bodo tako prisiljene hitro zmanjšati stroške proizvodenj in s tem odpuščati večje število zaposlenih, da bi ohranili ali povečali svojo produktivnost in zaslužek. Ali res lahko organizacije z upoštevanjem dobrobiti zaposlenih v procesu množičnih odpuščanj celo povečajo svojo produktivnost dela in svoj zaslužek?

Svet okoli nas se spreminja v tako hitrem tempu, da bomo, v kolikor ne bomo rasli in se razvijali, kmalu pozabljeni. Da bomo lahko dosegali uspehe v vsem, kar počnemo, moramo svoje veščine in znanja ohranjati in jih hkrati nenehno posodabljati. Študentje so preverili, ali je v zadnjem letu prišlo do kakšnih sprememb v osebni rasti in razvoju zaposlenih.

Organizacije, delovno okolje in delovna mesta se hitro spreminjajo. Zmotno je pričakovati, da bomo delali podobno, kot so delali naši starši ali generacije pred nami. Mlajši imajo drugačen pogled na delo in pomen dela. Prinesli so nov uvid, da 8 urno sedenje na delovnem mestu ni povsem pozitivno. Velikokrat na račun dela trpijo partnerski odnosi, družba in naše dobro počutje. Morda se je potrebno vprašati ali delo postavljamo na previsoko mesto v naši družbi?

Počitek predstavlja velik del našega življenja, ki vpliva tudi na našo delovno uspešnost. Če nimamo energije, volje, potem ne bomo delovno učinkoviti. Ponavadi delamo in si vzamemo čas zase le, ko je čas za dopust. Zakaj pa se ne bi počutili spočite in polni energije že pred in po dopustu? Zakaj vedno čakamo na tistih nekaj dni v letu …