Ali vaša organizacija omogoča napredovanje zaposlenih, priznava in nagrajuje njihove dosežke, zagotavlja redno izplačilo plač in omogoča prilagodljiv delovnik? Ste kot vodja naredili vse, da bi bili vaši zaposleni zadovoljni, a med njimi navkljub temu prihaja do sporov ali celo poizkusov spodkopavanja ugleda ali dela drugih? Morda je vse to rezultat z zavistjo prežetih odnosov med vašimi zaposlenimi. Vas zanima, kako lahko le-to kot vodja preprečite? Nadaljujte z branjem.
Lahko bi vam zaupala o tem, kaj vse sem ob domačem ognjišču slišala priti iz ust svojih prednikov. Razne zgodbe, legende, pravljice, mite in anekdote, ki so me puščale spuščenih čeljusti in oči razširjenih v nejeveri. Ampak to so dragulji, ki se jih ne podaja v roke preko zaslona, zato vam raje povem o svojem prvem stiku s celjenjem s pripovedmi…
O mentorstvu sem se tokrat pogovarjala s Tatjano Kolenc – ambasadorko mentorstva, vključevanja in AEIOU voditeljstva prihodnosti, mentorico, avtorico in kolumnistko. Tatjana in njena mentoriranka sta osebi, na kateri marsikdo pomisli, ko beseda teče o mentorstvu, saj je njuno poslanstvo povezovanje, sodelovanje, zaupanje in vseživljenjsko učenje, o tem pa ne le predavata in pišeta, ampak to tudi živita…
Pogovarjali smo se z dr. Svitlano Buko, sociologinjo, doktorico znanosti in ekspertom z področja medkulturnega menedžmenta z dolgoletnimi izkušnjami s področja menedžmenta človeških virov. Rojena je v St. Petersburgu, vendar živi in dela v različnih državah. Rezultate svojih raziskav s področja medkulturne komunikacije in kulturne inteligentnosti je predstavljala na mednarodnih konferencah v celem svetu, kar bo tudi tema razgovora . Danes živi in dela na meji med državama Slovenija in Italija ter vodi projekt z imenom ”24-urni čezmejni izziv”, katerega je cilj pokazati, kako razviti in okrepiti čezmejne medkulturne kompetence skupine mladih medkulturnikov na teritoriju treh mejah. Poleg vsega je pa tudi predavateljica na študijski smeri Medkulturni menedžment pri Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.
Ste že kdaj slišali za odprte oz. »open-plan« pisarne? Vas kar spreleti, ko pomislite, da bi svoje delo opravljali v eni veliki pisarni, med tem ko bi vam sodelavci in nadrejeni dihali za ovratnik? Ali pa se morda počutite vzhičeno ob misli, da bi lahko s sodelavci brez ovir debatirali, si izmenjevali ideje in reševali izzive?
Kaj sploh pomeni študirati? To je beseda, ki je vsem zelo dobro poznana. Poleg različnih uradnih definicij zaznamuje tudi določeno obdobje življenja brez katerega, po besedah mnogih, naj mladi ne bi imeli prihodnosti. Zakaj se sploh odločiti za študij danes? Nekateri si študij izberejo zaradi resničnega zanimanja, drugi si želijo dobro službo in plačo, spet tretji študirajo, ker ne vedo, kaj naj bi počeli s svojim življenjem po srednji šoli. To so le nekateri izmed razlogov za študiranje.
Podatek, da je žensk na vodilnih položajih zelo malo, ni nikomur nov. Nevidnih ovir, ki jih morajo ženske pri doseganju teh položajev premagovati, je namreč kar precej. Ali je možno, da predstavljamo eno izmed teh ovir tudi ženske druga drugi?
Večkrat lahko med zaposlenimi v neki organizaciji slišimo, da jih moti nejasna komunikacija, nejasno podajanje navodil, zmeda in šumi pri podajanju informacij, napačne razlage situacij in navodil itn. Hitro lahko pride do situacije, da vsak zaposleni hiti s svojim lastnim delom, s svojo miselno shemo sedi v svojem kotu, s svojo dnevno rutino in kratkoročnimi zadolžitvami ter bežnimi pogovori in izmenjavo informacij. Pri reševanju teh in podobnih situacij, oz. problemov, nam lahko koristi transparentna komunikacija.
Že dlje časa sledim informacijam z Zavoda za zaposlovanje republike Slovenije, kjer nas informirajo o deficitarnih poklicih (poklicih, po katerem je povpraševanje na trgu dela večje od ponudbe). Zadnjih nekaj let nenehno primanjkuje voznikov, prodajalcev, zidarjev, natakarjev, kuharjev, zdravnikov, inženirjev strojništva, medicinskih sester… In ob tem se mi odpira vprašanje, kdo in kako lahko poskrbi za večji vpis učencev in dijakov na šole oz. fakultete, ki (do) izobražujejo za te poklice…
»Je karizmatični voditelj, ki pritegne ljudi, da mu sledijo. Strateški mislec, ki obvlada podrobnosti. Neutruden delavec z izjemnim fokusom in sposobnostmi reševanja problemov. Med uslužbenci je priljubljen, hkrati pa je zmožen izvajati nepriljubljene odločitve. Bolj kot vse pa je izvrsten komunikator, ki lahko svojo vizijo predstavi vsakršnemu občinstvu, od šefov iz Wall Streeta do vajencev.«
Že iz otroštva se spominjam, da se je v pogovorih večine odraslih beseda “šef” nanašala na osebo, ki je zatežena, pritiska na zaposlene in ne razume posameznih stisk sodelavcev, ter da ji je glavna misel večino časa dobiček. Ali je res potrebno, da vodja pritiska na zaposlene in jih neprestano “žene naprej”, ali je mogoče rast podjetja doseči tudi na drugačen način, kjer vodja ne dominira, temveč usmerja in je del ekipe, ter zna prisluhniti zaposlenim? Odgovor se skriva v danes vedno bolj poznani spretnosti, ki jo zmore razviti vsak – čuječnosti…
Povratna informacija je pomembna, saj z njo pomagamo drugim pri napredovanju in doseganju njihovega cilja. Vendar pa vse povratne informacija niso enako učinkovite. Kako podati povratno informacijo in kakšna more ta biti, da doseže kar se da pozitiven učinek, si lahko preberete v spodnji infografiki.
Ko govorimo o gledališču ali kateremkoli drugem delovnem kontekstu, je komunikacija
nepogrešljiv element, ki ne zajema samo verbalnih prvin, ampak tudi mnoge druge vidike.
Osnova gledališča sta igralec in gledalec, ki stopata v interakcijo in tvorita skupno energijo ali
»flow«…
Dr. Janez Matos je oseba, ki je na področju prostovoljstva aktivna velik del svojega življenja. Leta 2009 je deloval kot soustanovitelj društva Ekologi brez meja, v sklopu katerega so potekale akcije Očistimo Slovenijo. Svojo karierno pot je nadaljeval na področju prostovoljstva in v letu 2013 skupaj z ženo Petro Matos ustanovil projekt Trajnostni park Istra, v sklopu katerega vodita prostovoljski center…
Mediacijo lahko opredelimo kot eno izmed alternativnih metod za reševanje sporov. Je alternativa reševanju sporov s sodnimi postopki na sodiščih, izvajamo pa jo lahko na mnogih področjih, npr. v družini, šoli, lokalni skupnosti, prav tako tudi v delovnih organizacijah…
Vodenje je kot hoja v hribe. Ja, to primerjavo bom uporabila zato, ker večina Slovencev ve, kako naporna in hkrati osvobajajoča je lahko hoja navkreber. In vodenje tima, skupine, organizacije je kot hoja navzgor. Na začetku je za vse enako, vsi imamo neke želje, pričakovanja, cilje, a ko gremo više, postaja pot vedno ožja, več je preprek, bolj smo sami. In prav o tej samosti ali pa samoti bi rada napisala nekaj več…
Številne raziskovalne organizacije izvajajo študije o poklicnem ugledu in podobi, med njimi pa je le malo takšnih, ki raziskujejo ugled in podobo poklica psihologa. V slovenskem okolju je bila taka raziskava do sedaj narejena le v sklopu letnega srečanja alumnov Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2016, ki pa ni bila objavljena.
Pandemija COVID-19 je prinesla v organizacije mnogo sprememb, pri čemer je ena od njih tudi delo od doma. Po podatkih Eurofounda (2020) naj bi v letu 2020 kar 40% vseh delavcev v Evropski Uniji začelo delati od doma prav zaradi pandemije…
Po Weekleyjevem etimološkem slovarju moderne angleščine termin komunikacija izhaja iz latinske besede communicare, kar pomeni deliti ali skupno ustvarjati. Opredelitev termina komunikacija sploh ni tako lahka naloga, kot se mogoče sprva zdi, saj zajema vse vidike našega življenja. Zato ni enotne in celovite definicije, temveč veliko teorij in definicij, ki se razlikujejo glede na svojo funkcijo in področje, ki ga obravnavajo, in tudi glede na način obravnave. Podobno kot to velja za delovanje katere koli organizacije, je komunikacija tudi bistvo vsake umetnosti, še posebej gledališke. Poleg tega je tako za delovne organizacije kot za gledališče značilno oblikovanje skupnosti. O takšnih in podobnih temah smo se pogovarjali z vrhunsko odrsko komunikatorico…
Opolnomočenje pomeni povečano delovno motivacijo, katere izvor je pozitivna posameznikova usmerjenost v delovno nalogo. Pomeni, da zaposleni dobijo večjo moč, več svobode in informacij pri vključenosti v organizacijo. Predstavlja ključno vlogo za pridobitev konkurenčnih prednosti. Vodja ima v tem procesu pomembno vlogo…
Nova služba in prevzemanje novega delovnega mesta ni tako enostavno, kot se morda sprva sliši. Novo zaposleni mora v kratkem pridobiti kar nekaj znanj o tem, kako izpolniti svoje nove delovne naloge, kako deluje celotna organizacija, kakšna so pravila delovanja v organizaciji, kakšna je njegova vloga, kakšne so dnevne navade ekipe…
O komunikaciji smo na naši strani veliko pisali. Komunikacija v izrednih razmerah poteka drugače kot ponavadi, kar predstavlja […]
Začnem s poletnim delom – tokrat v trgovini. Poznam kar nekaj študentov, ki delo tam opravljajo že dlje časa. Prvi dan me eden od njih popelje naokoli. Malo ga povprašam, kakšno je vzdušje, kakšen odnos imajo zaposleni do študentov in kaj so »triki«, ki jih moram poznati, da bodo z mano zadovoljni. Presenečena obstanem ob prvem odgovoru, ki ga dobim: »Vikaj zaposlene! Verjetno slišiš, da jih vsi mi tikamo, ampak ti jih nujno vikaj, dokler ti sami ne naročijo drugače. Saj ti bodo, verjetno že danes… potem jih lahko tikaš. Samo res pazi, da ti ne uide že prej.« Takšnega odgovora vsekakor nisem pričakovala…
Mentorstvo na daljavo oziroma e-mentorstvo (pogosto uporabljen izraz je tudi »online mentorstvo«), je proces, pri katerem izkušenjsko bogat posameznik izključno na daljavo oziroma preko uporabe tehnologije pomaga manj izkušenemu posamezniku pri njegovem razvoju in napredku, mu svetuje ter ga podpira pri razvoju kariere (Kuzu idr., 2012)…
Prostovoljstvo je nekaj, s čimer je verjetno imel izkušnje prav vsak, pa naj bo to pomoč določenim posameznikom, ki pomoč potrebujejo, ali pa v širši sliki pomoč določenim skupnostim. Fenomen prostovoljstva sem želela raziskati z vidika same motivacije za opravljanje tega dela. Tako sem opravila intervju s Sabrino Lever, ki je od leta 2016 zaposlena v Slovenski filantropiji, nacionalni organizaciji za prostovoljstvo. Pogovor je bil usmerjen k iskanju motivatorjev za prostovoljsko delo…
Raziskave potrjujejo, da je uspešnost posameznikovega delovanja odvisna od njegovih kompetenc (ki se izražajo v vedenju) in ne od njegove inteligence. Če vas zanima, katere kompetence na delovnem mestu so pri vas najbolj izražene, lahko odgovor prejmete takoj, ko izpolnite kratek vprašalnik…
Metoda kritičnih dogodkov (ang. critical incident technique, CIT) je kvalitativna raziskovalna metoda, ki nam omogoča prepoznavo in razumevanje pozitivnih in negativnih izkušenj posameznikov oziroma dogodkov, ki so vplivali na razplet določene situacije (Woolsey, 1986)…
Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) je v organizacije vključena z namenom povečanja delovne učinkovitosti in delovnega zadovoljstva (Day, Paquet, Scott in Hambley, 2012), uporaba tehnologije pa lahko po drugi strani zabriše meje med poklicnim in zasebnim življenjem oz. ustvari konflikt med delom in družino (Harris, Marett in Harris, 2011). Konflikt med delom in družino je odvisen tudi od vrste dela, ki ga oseba opravlja (Messersmith, 2007) ter konteksta zasebnega življenja oz. družinskih okoliščin (Van Veldhoven in Beijer, 2014)…
Obogatitev dela se danes nanaša na metodo, ki skuša oblikovati delo na način, da samo opravljanje tega dela deluje motivirajoče. S to metodo obogatimo delo preko nalog, ki predstavljajo zaposlenemu izziv, hkrati pa mu nalagajo večjo odgovornost in večjo kontrolo nad tem kako izvajati svoje delo…
Kakšen je moj idealni vodja na delovnem mestu, me vprašate? Najprej bi zagotovo rekla, da je to nekdo, ki zna dobro komunicirati s svojim timom. Da vsak član dobro ve, kaj se od njega pričakuje in kaj lahko on pričakuje od drugih. In da hkrati daje občutek, da so moje ideje slišane in razumljene. Potem bi rekla, da je to nekdo, v družbi katerega se počutim prijetno, me motivira in podpira. Dodala bi verjetno še nekaj o tem, da je samozavesten in dobre volje…
»Believe in yourself.« Opis, ki se je verjetno vsaj enkrat v življenju znašel nekje na tvojem Facebook ali Instagram zidu. To je po mnenju nekaterih napis, ki bi ga morali najti na ohranjevalniku zaslona vsake dobre vodje. Spet drugi bi se takšnemu šefu izognili v velikem loku, saj seveda ne želijo, da bi bil njihov vodja vase zagledan narcis! Kaj pa se v resnici skriva v vodjah, ki sledijo temu izreku?
Ustvarjalnost je v prejšnjem desetletju začenjala postajati vse pomembnejša, zato skušajo menedžerji na različne načine združiti znanje, spretnosti ustvarjalnega mišljenja in motivacijo, da bi pri zaposlenih dosegli čim višjo ustvarjalnost…
O zelenih delovnih mestih sem se pogovarjala z dr. Renato Karba, namestnico direktorice in vodjo projektov pri Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, ki je v Sloveniji orala ledino na področju zelenih delovnih mest. Gospa Karba vidi poslanstvo Umanotere v spodbujanju trajnostnega razvoja v Sloveniji preko vplivanja na politike na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Delujejo tudi na področju ozaveščanja in izobraževanja različnih ciljnih skupin, od lokalnih skupnosti do bolj specifičnih skupin. Psihologijo pa prepoznava kot eno izmed ključnih področij pri vsaki transformaciji v družbi, k čemur spadajo tudi podjetja oz. organizacije in delovna mesta…
Zmeraj več organizacij za lažje komuniciranje pri svojem delu uporablja poslovna družbena omrežja. V današnjem prispevku predstavljamo pojem poslovnih družbenih omrežij, njihove koristi za organizacijo in zaposlene in vlogo psihologa pri uporaba le-teh…
S konflikti se vsi srečujemo vsakodnevno tako v zasebnem, kot tudi v poklicnem življenju. V spodnji infografiki je predstavljenih 8 nasvetov, kako lahko vodje na bolj učinkovit način rešujejo nesoglasja ali nesporazume v njihovem timu…
Prostovoljstvo naj bi bilo zabavno in koristno. Meni pa se zdi, da le vlagam in vlagam, še to, še ono. Kaj pa dobim iz tega zase? Čisto nič dobrega. Le zamere, slabo voljo, obupno kritiko in kopico novega dela. Malo ljudi še ostaja v takšnih okoljih. Vodje pa se le sprašujejo, zakaj odhajajo…
Minilo je leto dni od prvega raziskovanja podpore, ki jo zaposleni prejemate s strani organizacij in svojih neposrednih vodij, v času epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). Na Oddelku za psihologijo (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), tokrat ponovno raziskujemo, v kolikšni meri zaposleni zaznavate, da vas organizacija in vodja podpirata in vam nudita vse, kar v tem času potrebujete za opravljanje svojega dela. Se je v obdobju enega leta kaj spremenilo?
Kaj narediti, če vaš tim nikakor noče sodelovati pri deljenju informacij, postavljanju vprašanj, iskanju povratne informacije ali diskutiranju o preteklih napakah ? Ste se morda spraševali, ali lahko kot vodja vzpodbudite svoje zaposlene k timskemu učenju? …
V kratki animaciji smo prikazale nekatere dobre in slabe prakse vodij prostovoljcev. Dobre prakse vam bodo pomagale, da se bodo vaši prostovoljci pri delu z vami počutili dobro ter zato ostali pri vas in še naprej opravljali prostovoljno delo…
V današnjem prispevku predstavljamo stil vodenja, ki se imenuje mikrovodenje. Prebrali boste lahko o tem, kateri so negativni učinki mikrovodenja in kako prepoznati mikrovodjo. Pisali pa smo tudi že o drugih oblikah vodenja. Berete lahko o razliki med avtentičnim in transformacijskim vodenjem, prav tako pa o tem, kako z avtentičnim vodenjem ustvarimo zaupanje.
Prostovoljstvo je aktivnost, ki ima veliko pozitivnih posledic. Vseeno pa moramo biti pozorni, da je prostovoljstvo kvalitetno. Več si lahko preberete v današnjem blogu…
Pravijo, da človek potrebuje 8 tednov, da novo vedenje spremeni v navado. Nekateri izmed nas pa smo doma že več kot eno leto in kmalu bo prišel čas, ko se bomo vrnili v stavbo, kjer smo ”nekoč” opravljali delo – v pisarne, urade, v šolo, na fakulteto. Svoje na novo priučene navade – kako uspešno odgovarjati na e-sporočila in ob tem pomagati osnovnošolcu, kako med šolskimi odmori zlagati perilo, kako delati statistične analize in zraven gledati nadaljevanko na Netflixu – smo začeli oblikovati lanskega marca ter nova vedenja počasi, včasih z veliko napora in vložka dodatne energije, spreminjali v navade. Te navade so zdaj postale del nas; delno avtomatizirane in od nas zahtevajo veliko manj napora kot pred letom dni. A sprašujem se, kako bo, ko se bomo sedaj, po uspešnem prvem in drugem cepljenu ter ob dovoljenju vlade oz. delodajalca, vrnili?
Ste se kdaj znašli v situaciji, ko ste se na delovnem mestu odločali, ali boste natisnili enostransko ali obojestransko? Pogosto se mi poraja vprašanje, zakaj nekateri delujejo v domačem okolju prijazno, na delovnem mestu pa se obnašajo brezbrižno in tiskajo gore papirja, čeprav se zavedajo, da ga bodo kmalu zavrgli…
Ob omejevanju naravnih virov se je potrebno zavedati, kako naša dejanja in poklicne dejavnosti vplivajo na naše okolje. Veliko organizacij v okviru svojega delovanja organizira različne dogodke, preko katerih želijo obenem zmanjšati porabo naravnih virov, kot tudi zvišati motiviranost zaposlenih za delo, njihovo učinkovitost pri opravljanju delovnih nalog ter okrepiti medosebne odnose. Zato je pogosto prisotno vprašanje, kako prirediti dogodek, ki bo v skladu z »zelenim« delovanjem? V infografiki je predstavljenih nekaj pozitivnih vidikov ozelenitve dogodkov in nasvetov, kako lahko že z majhnimi koraki ozeleniti dogodek in s tem stopiti korak nasproti okolju.
Se vam je že zgodilo, da ste po dolgem in napornem dnevu prišli z dela in nato tudi doma še premlevali o delavnih nalogah, ki jih boste mogli še opraviti? Ali pa ste imeli neprijetno interakcijo s sodelavcem_ko in o tem premišljevali tudi doma?…
Se kdaj zalotite, da sanjarite o tem, da bi imeli preprosto, nestresno delo, kjer bi si v miru lahko vzeli čas za kavo, pregledali najnovejše novičke, malo poklepetali s sodelavci in bili za to, da ne počnete praktično ničesar, celo plačani? Sliši se mamljivo, a pazite, kaj si v resnici želite!
