Kakšna naj bo pohvala? Naše pohvale pogostokrat ne padejo na plodna tla, čeprav menimo, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Sicer je lepo slišati besede “Super, bravo!”, vendar pogosto ne dosežejo pravega učinka pri nas, saj so presplošne, hkrati pa ne vemo, čemu natančno so bile namenjene. Hitro ugotovimo, da področje močno presega meje uporabe metode kot tehnične sestavine pri vpeljevanju sprememb v delovni organizaciji. Pot do podajanja in sprejemanja pohval…

Danes z vami delimo 3 seminarske naloge, v katerih so študenti raziskovali vpliv informacijsko-komunikacijske tehnologije na delo in zaposlene. Dotaknili se bomo računalniške samoučinkovitosti v povezavi s starostjo, zavzetostjo pri delu in udeležbo na izobraževanjih pri zaposlenih, doživljanja tehnoloških sprememb v slovenskih mikro podjetjih, ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter zadovoljstvom na delovnem mestu…

Uspešno izveden razgovor je lahko zelo interaktiven ter ima pozitivne učinke na delovno okolje in delo podrejenega. V praksi pa se pogosto izkaže, da so vodje na izvedbo razgovora nepripravljene in so negotove o načinu podajanja povratnih informacij. Poglejte, kako lahko vodje pripomorejo k boljši komunikaciji tekom tega pomembnega pogovora.

Si kdaj tudi vi želite, da bi imel dan več kot 24 ur? Sodobni zaposleni se na delovnem mestu srečujejo z vse večjimi obremenitvami, pritiski, zahtevami po učinkovitosti, fleksibilnosti in stalni pripravljenosti, zaradi česar se nekateri zatečejo tudi k uporabi oziroma zlorabi pametnih drog ali nootropikov. Njihova uporaba iz leta v leto narašča, vendar se je potrebno zavedati vseh učinkov, ki jih prinašajo s seboj…

”Gospodična, skoraj smo pozabili. Ali opravljate kakšno prostovoljno delo?”, se je glasilo še zadnje vprašanje na mojem prvem zaposlitvenem razgovoru. Medtem, ko sem razmišljala, ali naj raje povem zgodbo o tem, kako sem predvčerajšnjim pomagala sosedi nesti težke vrečke iz trgovine vse do doma, ona pa me, mimogrede, naslednje jutro ni niti pozdravila, ali pa bi morda raje delila, kako sem brezdomcu Janezu, ki vsako jutro čaka na parkirišču, popolnoma nesebično kupila sendvič na poti na faks, je iz mene kar bleknilo: »Seveda, prostovoljna gasilka sem.« Ko sem se že poslavljala, sem dodala še nekaj v smislu, da se mi zdi pomembno, da si ljudje znamo pomagati, brez pričakovanja, da bi dobili kaj v zameno. Ob tem pa sem se v mislih kar naprej vračala k Janezu. Podoživljala sem občutek sreče, ki ga je v meni vzbudila hvaležnost v njegovih očeh. Začela sem razmišljati, kdo od naju je pravzaprav bolj profitiral…

»Ne skrbi, preveč si lepa, da bi presenetila. Ženske so morale sprejeti, da bodo na delovnem mestu soočene s seksističnimi komentarji in dvomi v njihove sposobnosti. Danes je tako odkrita diskriminacija družbeno nesprejemljiva. Sprejeti pa so tudi novi zakoni, ki določajo, da mora delodajalec zagotoviti enako obravnavo vsem zaposlenim, ne glede na njihov spol. Pa so sodobna delovna mesta res tako enakopravna? Smo res tako zelo…

ndustrijska revolucija bo verjetno bistveno spremenila delovna okolja in zaposlitve, zato je pomembno pravočasno ugotoviti razsežnost njenega vpliva tudi na zaznavanje negotovosti na delovnem mestu (Nam, 2019). Frey in Osborne (2013) ocenjujeta, da je 47 % današnjih služb v ZDA visoko ogroženih, saj se lahko v naslednjem stoletju ali dveh avtomatizirajo…

Digitalizacija je eden od novejših trendov. Z razvojem tehnologije se trg dela hitro spreminja. Nastajajo novi in umirajo nekateri stari poklici. S trgom dela pa se spreminjajo tudi načini iskanja zaposlitve. V ZDA kar 47 % iskalcev zaposlitve uporablja mobilne telefone in spletne portale za iskanje služb (Jobvite, 2015). Eden od načinov iskanja zaposlitve je karierni sejem…

Posamezniki, ki imajo stigmatizirajoče bolezni ali duševne motnje, na primer depresijo ali anksioznost, v pomembno večji meri uporabljajo splet za iskanje informacij glede zdravja ter, da v pomembno večji meri komunicirajo s strokovnjaki preko spleta kot posamezniki, ki imajo bolezni ali motnje, ki niso stigmatizirajoče. Splet je tako lahko pomembno orodje za edukacijo in komunikacijo s posamezniki, ki se soočajo z motnjami, ki so stigmatizirane (Berger, Wagner in Baker, 2005)…

Pošlješ email, o odgovoru pa ne duha ne sluha. Čakaš en teden, priklenjen si na e-pošto in jo vsaki dve minuti osvežiš, nato pogledaš še v vsiljeno pošto, ker kaj če se je mogoče tam znašel odgovor. Po desetih dneh še vedno nič, zato se opogumiš in znova napišeš sporočilo, ga pošlješ in ponovno čakaš. Počasi te začnejo oblegati dvomi, zaradi živčnosti ponoči ne moreš spati, in sprašuješ se, kaj se je pravzaprav zgodilo?

Dandanes lahko o pojavu izgorelosti govorimo v povezavi z mnogimi delovnimi mesti. Eno izmed njih je tudi delovno mesto ravnatelja. Več informacij o tem, koliko srednješolskih ravnateljev se srečuje z izgorelostjo, zakaj ravnatelji izgorijo in kako zmanjšati izgorelost si lahko preberete v infografiki. 

Že od malega pomnim, kako je mami nekje okoli petih popoldne iz službe prišla vsa nasmejana in z iskrico v očeh opisovala prigode svojih sodelavcev. Na malici vsak dan drugi ‘štosi’. »Jutri pa gremo med pavzo na suši. In poleti gre celoten oddelek s svojimi družinami na kampiranje ob Kolpo, saj bomo šli tudi mi a ne?« Kakšno srečo ima, da so v kolektivu tako dobri prijatelji. 

Sestanki so lahko zelo dragoceno orodje, vendar če želimo izkoristiti njihov pravi potencial, moramo znati sestanek ustrezno voditi, da bo ta učinkovit, in da ne bo postal še eden tistih, ki jih sodelujoči na koncu označijo za izgubo časa. Vendar večina ljudi ni bila naučenih, kako dobro voditi sestanke, in če ste tudi vi prvič postavljeni v vlogo vodje sestanka, ali pa se v preteklosti vaš sestanek ni izkazal za najbolj uspešnega, boste v nadaljevanju izvedeli vse o tem, kako se tega lotiti.

Ali sodite med tiste ljudi, ki se bodo na vsak način želeli pogajati, samo da pridejo do svojega cilja? Ali pa sodite med tiste, katerim se zdi pogajanje nepotrebna izguba časa in se zaradi tega raje ne upirate? Pogajanja so nekaj vsakdanjega, dogajajo se pa tudi na delovnem mestu, zaradi različnih razlogov, kot sta na primer plača ali delovni čas.

Anika Popič je že izkušena in aktivna humanitarka. Nekoč je bila tudi sama žrtev, zato dobro ve, kaj pomenijo stiske in tudi, kako pristopiti k pomoči. Za svoje plemenito pomoč številnim posameznikom v stiski – z zbiranjem pomoči, hrane, organizacijo dobrodelnih tekov, koncertov, je prejela tudi več priznanj, tudi iz rok predsednika Republike Slovenije za posebne dosežke na natečaju Prostovoljec leta 2018, vendar je zanjo največje priznanje, ko s pomočjo uspe in prizadetim pomagati zaživeti novo življenje. Vse to počne ob službi in v poslanstvo vzgaja tudi svojega otroka. Pomoč sočloveku jo osrečuje in notranje bogati….

Do pred nekaj leti se je večina raziskav o izidih, povezanih z načinom vodenja, usmerjala predvsem v to, kako lahko vodstvena vedenja pomagajo pri izboljšanju delovnih rezultatov. Po drugi strani je znatno manj študij bilo narejenih o tem, v kakšnem odnosu so različni stili vodenja z duševnim zdravjem zaposlenih. V metaanalizi soMontana s sodelavci (2017) preučevali prav sledenje…

»Obrekovati ni lepo.« je nekaj, kar nas učijo že od nekdaj. Vendar se včasih kar ne moremo upreti, da kdaj pa kdaj delimo kakšno novičko s sodelavko na kavi – le kako bi lahko kaj tako zanimivega zadržali zase? Seveda pri tem ne želimo, da za naše opravljanje razve, saj imamo v splošnem precej negativno mnenje o obrekovanju kot tudi o ljudeh, ki radi opravljajo. Vprašanje torej je, zakaj potem še vedno obrekujemo? In ali lahko v obrekovanju najdemo tudi koristi?…

Etično vodenje je s strani zunanjega okolja znano kot ključni dejavnik ugleda organizacije. Zagotavljanje sprejemanja etičnih odločitev in razvijanje organizacijske klime, v kateri se spodbuja etično ravnanje zaposlenih, bi lahko opredelili kot ključne odgovornosti vodstva. Ampak kaj sploh je etika? – Je kodeks moralnih načel, ki vodi posameznikovo ali skupinsko vedenje glede na to, kaj je prav in kaj narobe. 

Številne študije so pokazale prednosti dobre komunikacije v tekmovalnih športih. Trenerji in tekmovalci, ki znajo učinkovito medsebojno komunicirati, bodo bolje sodelovali, njihova ekipa bo močnejša in bodo tudi bolj uspešni. Za učenje jasnega in učinkovitega sporočanja svojih misli in občutkov je v prvi vrsti odgovoren trener, veliko športnih ekip pa v svoje delo vključuje tudi delavnice učinkovite komunikacije…

Vodje slovenskih mikro podjetij se zadnjih nekaj let znotraj poslovanja soočajo z različnimi tehnološkimi spremembami, ki jih je prinesla četrta industrijska revolucija. Raziskava avtorjev je razdeljena na dva dela. V prvem sta preko kvalitativne metode polstrukturiranih intervjujev želela ugotovili, kako so vodje mikro podjetij doživljale in se soočale s tehnološkimi spremembami. V drugem delu, ki predstavlja preliminarno kvalitativno študijo, pa sta želela avtorja ugotoviti, ali obstaja povezava med stališči do tehnologije, računalniško samoučinkovitostjo, anksioznostjo, vezano na tehnologijo, in tehnološko razvitostjo podjetja ter samooceno sposobnosti uporabe različnih tehnologij pri vodjih…

Ali vaša organizacija omogoča napredovanje zaposlenih, priznava in nagrajuje njihove dosežke, zagotavlja redno izplačilo plač in omogoča prilagodljiv delovnik? Ste kot vodja naredili vse, da bi bili vaši zaposleni zadovoljni, a med njimi navkljub temu prihaja do sporov ali celo poizkusov spodkopavanja ugleda ali dela drugih? Morda je vse to rezultat z zavistjo prežetih odnosov med vašimi zaposlenimi. Vas zanima, kako lahko le-to kot vodja preprečite? Nadaljujte z branjem.

Lahko bi vam zaupala o tem, kaj vse sem ob domačem ognjišču slišala priti iz ust svojih prednikov. Razne zgodbe, legende, pravljice, mite in anekdote, ki so me puščale spuščenih čeljusti in oči razširjenih v nejeveri. Ampak to so dragulji, ki se jih ne podaja v roke preko zaslona, zato vam raje povem o svojem prvem stiku s celjenjem s pripovedmi…

O mentorstvu sem se tokrat pogovarjala s Tatjano Kolenc – ambasadorko mentorstva, vključevanja in AEIOU voditeljstva prihodnosti, mentorico, avtorico in kolumnistko. Tatjana in njena mentoriranka sta osebi, na kateri marsikdo pomisli, ko beseda teče o mentorstvu, saj je njuno poslanstvo povezovanje, sodelovanje, zaupanje in vseživljenjsko učenje, o tem pa ne le predavata in pišeta, ampak to tudi živita…

Pogovarjali smo se z dr. Svitlano Buko, sociologinjo, doktorico znanosti in ekspertom z področja medkulturnega menedžmenta z dolgoletnimi izkušnjami s področja menedžmenta človeških virov. Rojena je v St. Petersburgu, vendar živi in dela v različnih državah. Rezultate svojih raziskav s področja medkulturne komunikacije in kulturne inteligentnosti je predstavljala na mednarodnih konferencah v celem svetu, kar bo tudi tema razgovora . Danes živi in dela na meji med državama Slovenija in Italija ter vodi projekt z imenom ”24-urni čezmejni izziv”, katerega je cilj pokazati, kako razviti in okrepiti čezmejne medkulturne kompetence skupine mladih medkulturnikov na teritoriju treh mejah. Poleg vsega je pa tudi predavateljica na študijski smeri Medkulturni menedžment pri Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

Ste že kdaj slišali za odprte oz. »open-plan« pisarne? Vas kar spreleti, ko pomislite, da bi svoje delo opravljali v eni veliki pisarni, med tem ko bi vam sodelavci in nadrejeni dihali za ovratnik? Ali pa se morda počutite vzhičeno ob misli, da bi lahko s sodelavci brez ovir debatirali, si izmenjevali ideje in reševali izzive?

Že dlje časa sledim informacijam z Zavoda za zaposlovanje republike Slovenije, kjer nas informirajo o deficitarnih poklicih (poklicih, po katerem je povpraševanje na trgu dela večje od ponudbe). Zadnjih nekaj let nenehno primanjkuje voznikov, prodajalcev, zidarjev, natakarjev, kuharjev, zdravnikov, inženirjev strojništva, medicinskih sester… In ob tem se mi odpira vprašanje, kdo in kako lahko poskrbi za večji vpis učencev in dijakov na šole oz. fakultete, ki (do) izobražujejo za te poklice…

Dr. Janez Matos je oseba, ki je na področju prostovoljstva aktivna velik del svojega življenja. Leta 2009 je deloval kot soustanovitelj društva Ekologi brez meja, v sklopu katerega so potekale akcije Očistimo Slovenijo. Svojo karierno pot je nadaljeval na področju prostovoljstva in v letu 2013 skupaj z ženo Petro Matos ustanovil projekt Trajnostni park Istra, v sklopu katerega vodita prostovoljski center…