Vodje si pogosto želijo in težijo k boljšemu delovanju in večji uspešnosti njihove organizacije, česar brez ustrezno kompetentnih zaposlenih ne morejo doseči. Pri razvijanju kompetenc zaposlenih pa se po navadi pojavi naslednje vprašanje: kje začeti in katere intervencije uporabiti?
jih je tudi delovno mesto ravnatelja. Več informacij o tem, koliko srednješolskih ravnateljev se srečuje z izgorelostjo, zakaj ravnatelji izgorijo in kako zmanjšati izgorelost si lahko preberete v infografiki.
tres je skoraj neizogiben del službenega življenja. Pri vodjah je zaradi zahtevnosti dela in obremenitev lahko še toliko bolj prisoten. Kako ga vodje obvladajo? Kako ga zmanjšati? O nasveti za obvladovanje stresa pri vodjah lahko berete v današnji infografiki.
Že od malega pomnim, kako je mami nekje okoli petih popoldne iz službe prišla vsa nasmejana in z iskrico v očeh opisovala prigode svojih sodelavcev. Na malici vsak dan drugi ‘štosi’. »Jutri pa gremo med pavzo na suši. In poleti gre celoten oddelek s svojimi družinami na kampiranje ob Kolpo, saj bomo šli tudi mi a ne?« Kakšno srečo ima, da so v kolektivu tako dobri prijatelji.
V današnji infografiki se dotikamo uporabe socialnih omrežij pri zaposlenih. Predstavljamo prednosti in slabosti uporabe socialnih omrežij, prav tako pa damo nasvete o tem, kako povečati prednosti uporabe socialnih omrežij pri zaposlenih.
znati sestanek ustrezno voditi, da bo ta učinkovit, in da ne bo postal še eden tistih, ki jih sodelujoči na koncu označijo za izgubo časa. Vendar večina ljudi ni bila naučenih, kako dobro voditi sestanke, in če ste tudi vi prvič postavljeni v vlogo vodje sestanka, ali pa se v preteklosti vaš sestanek ni izkazal za najbolj uspešnega, boste v nadaljevanju izvedeli vse o tem, kako se tega lotiti.
Ali sodite med tiste ljudi, ki se bodo na vsak način želeli pogajati, samo da pridejo do svojega cilja? Ali pa sodite med tiste, katerim se zdi pogajanje nepotrebna izguba časa in se zaradi tega raje ne upirate? Pogajanja so nekaj vsakdanjega, dogajajo se pa tudi na delovnem mestu, zaradi različnih razlogov, kot sta na primer plača ali delovni čas.
Avgusta je v okviru Znanstvene založbe filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšla nova knjiga o prostovoljstvu, ki sta ju uredili prof. dr. Eva Boštjančič in doc. dr. Katarina Babnik.
Anika Popič je že izkušena in aktivna humanitarka. Nekoč je bila tudi sama žrtev, zato dobro ve, kaj pomenijo stiske in tudi, kako pristopiti k pomoči. Za svoje plemenito pomoč številnim posameznikom v stiski – z zbiranjem pomoči, hrane, organizacijo dobrodelnih tekov, koncertov, je prejela tudi več priznanj, tudi iz rok predsednika Republike Slovenije za posebne dosežke na natečaju Prostovoljec leta 2018, vendar je zanjo največje priznanje, ko s pomočjo uspe in prizadetim pomagati zaživeti novo življenje. Vse to počne ob službi in v poslanstvo vzgaja tudi svojega otroka. Pomoč sočloveku jo osrečuje in notranje bogati….
Do pred nekaj leti se je večina raziskav o izidih, povezanih z načinom vodenja, usmerjala predvsem v to, kako lahko vodstvena vedenja pomagajo pri izboljšanju delovnih rezultatov. Po drugi strani je znatno manj študij bilo narejenih o tem, v kakšnem odnosu so različni stili vodenja z duševnim zdravjem zaposlenih. V metaanalizi soMontana s sodelavci (2017) preučevali prav sledenje…
»Obrekovati ni lepo.« je nekaj, kar nas učijo že od nekdaj. Vendar se včasih kar ne moremo upreti, da kdaj pa kdaj delimo kakšno novičko s sodelavko na kavi – le kako bi lahko kaj tako zanimivega zadržali zase? Seveda pri tem ne želimo, da za naše opravljanje razve, saj imamo v splošnem precej negativno mnenje o obrekovanju kot tudi o ljudeh, ki radi opravljajo. Vprašanje torej je, zakaj potem še vedno obrekujemo? In ali lahko v obrekovanju najdemo tudi koristi?…
V zadnjem času so v medijskem prostoru veliko prahu dvignile afere spolnega nadlegovanja in nasilja v fakultetnem prostoru. Kako pa je s spolnim nadlegovanjem in nasiljem na delovnem mestu? O tem sem se pogovarjala z mag. Tjašo Hrovat, ki je že dolga leta svetovalka na področju nasilja, zaposlena na Društvu za nenasilno komunikacijo
Ali ste vedeli, da je v Sloveniji, znotraj starejše populacije, zaposlenih le 50,2% ljudi? To pomeni, da je v starejši populaciji za 37% nižja zaposljivost, kot v populaciji srednje starosti. Globalna delovna sila postaja zmeraj bolj starostno raznolika, kljub temu pa so starejši delavci manj pogosto izbrani za zaposlitvene razgovore, službena napredovanja in se v splošnem soočajo z nižjo zaposljivostjo…
Etično vodenje je s strani zunanjega okolja znano kot ključni dejavnik ugleda organizacije. Zagotavljanje sprejemanja etičnih odločitev in razvijanje organizacijske klime, v kateri se spodbuja etično ravnanje zaposlenih, bi lahko opredelili kot ključne odgovornosti vodstva. Ampak kaj sploh je etika? – Je kodeks moralnih načel, ki vodi posameznikovo ali skupinsko vedenje glede na to, kaj je prav in kaj narobe.
Številne študije so pokazale prednosti dobre komunikacije v tekmovalnih športih. Trenerji in tekmovalci, ki znajo učinkovito medsebojno komunicirati, bodo bolje sodelovali, njihova ekipa bo močnejša in bodo tudi bolj uspešni. Za učenje jasnega in učinkovitega sporočanja svojih misli in občutkov je v prvi vrsti odgovoren trener, veliko športnih ekip pa v svoje delo vključuje tudi delavnice učinkovite komunikacije…
Vodje slovenskih mikro podjetij se zadnjih nekaj let znotraj poslovanja soočajo z različnimi tehnološkimi spremembami, ki jih je prinesla četrta industrijska revolucija. Raziskava avtorjev je razdeljena na dva dela. V prvem sta preko kvalitativne metode polstrukturiranih intervjujev želela ugotovili, kako so vodje mikro podjetij doživljale in se soočale s tehnološkimi spremembami. V drugem delu, ki predstavlja preliminarno kvalitativno študijo, pa sta želela avtorja ugotoviti, ali obstaja povezava med stališči do tehnologije, računalniško samoučinkovitostjo, anksioznostjo, vezano na tehnologijo, in tehnološko razvitostjo podjetja ter samooceno sposobnosti uporabe različnih tehnologij pri vodjih…
Scrum spada v širšo skupino agilnih metod, katerih cilj je spremeniti način dela skupin in organizacij na način, da se bodo te lahko hitreje odzivale na številne spremembe, ki jih s seboj prinaša današnji trg. Metoda izhaja iz programerstva, počasi pa se njene uporabe poslužujejo tudi ostale organizacije…
Ali vaša organizacija omogoča napredovanje zaposlenih, priznava in nagrajuje njihove dosežke, zagotavlja redno izplačilo plač in omogoča prilagodljiv delovnik? Ste kot vodja naredili vse, da bi bili vaši zaposleni zadovoljni, a med njimi navkljub temu prihaja do sporov ali celo poizkusov spodkopavanja ugleda ali dela drugih? Morda je vse to rezultat z zavistjo prežetih odnosov med vašimi zaposlenimi. Vas zanima, kako lahko le-to kot vodja preprečite? Nadaljujte z branjem.
Lahko bi vam zaupala o tem, kaj vse sem ob domačem ognjišču slišala priti iz ust svojih prednikov. Razne zgodbe, legende, pravljice, mite in anekdote, ki so me puščale spuščenih čeljusti in oči razširjenih v nejeveri. Ampak to so dragulji, ki se jih ne podaja v roke preko zaslona, zato vam raje povem o svojem prvem stiku s celjenjem s pripovedmi…
O mentorstvu sem se tokrat pogovarjala s Tatjano Kolenc – ambasadorko mentorstva, vključevanja in AEIOU voditeljstva prihodnosti, mentorico, avtorico in kolumnistko. Tatjana in njena mentoriranka sta osebi, na kateri marsikdo pomisli, ko beseda teče o mentorstvu, saj je njuno poslanstvo povezovanje, sodelovanje, zaupanje in vseživljenjsko učenje, o tem pa ne le predavata in pišeta, ampak to tudi živita…
Pogovarjali smo se z dr. Svitlano Buko, sociologinjo, doktorico znanosti in ekspertom z področja medkulturnega menedžmenta z dolgoletnimi izkušnjami s področja menedžmenta človeških virov. Rojena je v St. Petersburgu, vendar živi in dela v različnih državah. Rezultate svojih raziskav s področja medkulturne komunikacije in kulturne inteligentnosti je predstavljala na mednarodnih konferencah v celem svetu, kar bo tudi tema razgovora . Danes živi in dela na meji med državama Slovenija in Italija ter vodi projekt z imenom ”24-urni čezmejni izziv”, katerega je cilj pokazati, kako razviti in okrepiti čezmejne medkulturne kompetence skupine mladih medkulturnikov na teritoriju treh mejah. Poleg vsega je pa tudi predavateljica na študijski smeri Medkulturni menedžment pri Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.
Ste že kdaj slišali za odprte oz. »open-plan« pisarne? Vas kar spreleti, ko pomislite, da bi svoje delo opravljali v eni veliki pisarni, med tem ko bi vam sodelavci in nadrejeni dihali za ovratnik? Ali pa se morda počutite vzhičeno ob misli, da bi lahko s sodelavci brez ovir debatirali, si izmenjevali ideje in reševali izzive?
Kaj sploh pomeni študirati? To je beseda, ki je vsem zelo dobro poznana. Poleg različnih uradnih definicij zaznamuje tudi določeno obdobje življenja brez katerega, po besedah mnogih, naj mladi ne bi imeli prihodnosti. Zakaj se sploh odločiti za študij danes? Nekateri si študij izberejo zaradi resničnega zanimanja, drugi si želijo dobro službo in plačo, spet tretji študirajo, ker ne vedo, kaj naj bi počeli s svojim življenjem po srednji šoli. To so le nekateri izmed razlogov za študiranje.
Podatek, da je žensk na vodilnih položajih zelo malo, ni nikomur nov. Nevidnih ovir, ki jih morajo ženske pri doseganju teh položajev premagovati, je namreč kar precej. Ali je možno, da predstavljamo eno izmed teh ovir tudi ženske druga drugi?
Večkrat lahko med zaposlenimi v neki organizaciji slišimo, da jih moti nejasna komunikacija, nejasno podajanje navodil, zmeda in šumi pri podajanju informacij, napačne razlage situacij in navodil itn. Hitro lahko pride do situacije, da vsak zaposleni hiti s svojim lastnim delom, s svojo miselno shemo sedi v svojem kotu, s svojo dnevno rutino in kratkoročnimi zadolžitvami ter bežnimi pogovori in izmenjavo informacij. Pri reševanju teh in podobnih situacij, oz. problemov, nam lahko koristi transparentna komunikacija.
Že dlje časa sledim informacijam z Zavoda za zaposlovanje republike Slovenije, kjer nas informirajo o deficitarnih poklicih (poklicih, po katerem je povpraševanje na trgu dela večje od ponudbe). Zadnjih nekaj let nenehno primanjkuje voznikov, prodajalcev, zidarjev, natakarjev, kuharjev, zdravnikov, inženirjev strojništva, medicinskih sester… In ob tem se mi odpira vprašanje, kdo in kako lahko poskrbi za večji vpis učencev in dijakov na šole oz. fakultete, ki (do) izobražujejo za te poklice…
»Je karizmatični voditelj, ki pritegne ljudi, da mu sledijo. Strateški mislec, ki obvlada podrobnosti. Neutruden delavec z izjemnim fokusom in sposobnostmi reševanja problemov. Med uslužbenci je priljubljen, hkrati pa je zmožen izvajati nepriljubljene odločitve. Bolj kot vse pa je izvrsten komunikator, ki lahko svojo vizijo predstavi vsakršnemu občinstvu, od šefov iz Wall Streeta do vajencev.«
Že iz otroštva se spominjam, da se je v pogovorih večine odraslih beseda “šef” nanašala na osebo, ki je zatežena, pritiska na zaposlene in ne razume posameznih stisk sodelavcev, ter da ji je glavna misel večino časa dobiček. Ali je res potrebno, da vodja pritiska na zaposlene in jih neprestano “žene naprej”, ali je mogoče rast podjetja doseči tudi na drugačen način, kjer vodja ne dominira, temveč usmerja in je del ekipe, ter zna prisluhniti zaposlenim? Odgovor se skriva v danes vedno bolj poznani spretnosti, ki jo zmore razviti vsak – čuječnosti…
Povratna informacija je pomembna, saj z njo pomagamo drugim pri napredovanju in doseganju njihovega cilja. Vendar pa vse povratne informacija niso enako učinkovite. Kako podati povratno informacijo in kakšna more ta biti, da doseže kar se da pozitiven učinek, si lahko preberete v spodnji infografiki.
Ko govorimo o gledališču ali kateremkoli drugem delovnem kontekstu, je komunikacija
nepogrešljiv element, ki ne zajema samo verbalnih prvin, ampak tudi mnoge druge vidike.
Osnova gledališča sta igralec in gledalec, ki stopata v interakcijo in tvorita skupno energijo ali
»flow«…
Dr. Janez Matos je oseba, ki je na področju prostovoljstva aktivna velik del svojega življenja. Leta 2009 je deloval kot soustanovitelj društva Ekologi brez meja, v sklopu katerega so potekale akcije Očistimo Slovenijo. Svojo karierno pot je nadaljeval na področju prostovoljstva in v letu 2013 skupaj z ženo Petro Matos ustanovil projekt Trajnostni park Istra, v sklopu katerega vodita prostovoljski center…
Mediacijo lahko opredelimo kot eno izmed alternativnih metod za reševanje sporov. Je alternativa reševanju sporov s sodnimi postopki na sodiščih, izvajamo pa jo lahko na mnogih področjih, npr. v družini, šoli, lokalni skupnosti, prav tako tudi v delovnih organizacijah…
Vodenje je kot hoja v hribe. Ja, to primerjavo bom uporabila zato, ker večina Slovencev ve, kako naporna in hkrati osvobajajoča je lahko hoja navkreber. In vodenje tima, skupine, organizacije je kot hoja navzgor. Na začetku je za vse enako, vsi imamo neke želje, pričakovanja, cilje, a ko gremo više, postaja pot vedno ožja, več je preprek, bolj smo sami. In prav o tej samosti ali pa samoti bi rada napisala nekaj več…
Številne raziskovalne organizacije izvajajo študije o poklicnem ugledu in podobi, med njimi pa je le malo takšnih, ki raziskujejo ugled in podobo poklica psihologa. V slovenskem okolju je bila taka raziskava do sedaj narejena le v sklopu letnega srečanja alumnov Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2016, ki pa ni bila objavljena.
Pandemija COVID-19 je prinesla v organizacije mnogo sprememb, pri čemer je ena od njih tudi delo od doma. Po podatkih Eurofounda (2020) naj bi v letu 2020 kar 40% vseh delavcev v Evropski Uniji začelo delati od doma prav zaradi pandemije…
Po Weekleyjevem etimološkem slovarju moderne angleščine termin komunikacija izhaja iz latinske besede communicare, kar pomeni deliti ali skupno ustvarjati. Opredelitev termina komunikacija sploh ni tako lahka naloga, kot se mogoče sprva zdi, saj zajema vse vidike našega življenja. Zato ni enotne in celovite definicije, temveč veliko teorij in definicij, ki se razlikujejo glede na svojo funkcijo in področje, ki ga obravnavajo, in tudi glede na način obravnave. Podobno kot to velja za delovanje katere koli organizacije, je komunikacija tudi bistvo vsake umetnosti, še posebej gledališke. Poleg tega je tako za delovne organizacije kot za gledališče značilno oblikovanje skupnosti. O takšnih in podobnih temah smo se pogovarjali z vrhunsko odrsko komunikatorico…
Opolnomočenje pomeni povečano delovno motivacijo, katere izvor je pozitivna posameznikova usmerjenost v delovno nalogo. Pomeni, da zaposleni dobijo večjo moč, več svobode in informacij pri vključenosti v organizacijo. Predstavlja ključno vlogo za pridobitev konkurenčnih prednosti. Vodja ima v tem procesu pomembno vlogo…
Nova služba in prevzemanje novega delovnega mesta ni tako enostavno, kot se morda sprva sliši. Novo zaposleni mora v kratkem pridobiti kar nekaj znanj o tem, kako izpolniti svoje nove delovne naloge, kako deluje celotna organizacija, kakšna so pravila delovanja v organizaciji, kakšna je njegova vloga, kakšne so dnevne navade ekipe…
O komunikaciji smo na naši strani veliko pisali. Komunikacija v izrednih razmerah poteka drugače kot ponavadi, kar predstavlja […]
Začnem s poletnim delom – tokrat v trgovini. Poznam kar nekaj študentov, ki delo tam opravljajo že dlje časa. Prvi dan me eden od njih popelje naokoli. Malo ga povprašam, kakšno je vzdušje, kakšen odnos imajo zaposleni do študentov in kaj so »triki«, ki jih moram poznati, da bodo z mano zadovoljni. Presenečena obstanem ob prvem odgovoru, ki ga dobim: »Vikaj zaposlene! Verjetno slišiš, da jih vsi mi tikamo, ampak ti jih nujno vikaj, dokler ti sami ne naročijo drugače. Saj ti bodo, verjetno že danes… potem jih lahko tikaš. Samo res pazi, da ti ne uide že prej.« Takšnega odgovora vsekakor nisem pričakovala…
Mentorstvo na daljavo oziroma e-mentorstvo (pogosto uporabljen izraz je tudi »online mentorstvo«), je proces, pri katerem izkušenjsko bogat posameznik izključno na daljavo oziroma preko uporabe tehnologije pomaga manj izkušenemu posamezniku pri njegovem razvoju in napredku, mu svetuje ter ga podpira pri razvoju kariere (Kuzu idr., 2012)…
Prostovoljstvo je nekaj, s čimer je verjetno imel izkušnje prav vsak, pa naj bo to pomoč določenim posameznikom, ki pomoč potrebujejo, ali pa v širši sliki pomoč določenim skupnostim. Fenomen prostovoljstva sem želela raziskati z vidika same motivacije za opravljanje tega dela. Tako sem opravila intervju s Sabrino Lever, ki je od leta 2016 zaposlena v Slovenski filantropiji, nacionalni organizaciji za prostovoljstvo. Pogovor je bil usmerjen k iskanju motivatorjev za prostovoljsko delo…
Raziskave potrjujejo, da je uspešnost posameznikovega delovanja odvisna od njegovih kompetenc (ki se izražajo v vedenju) in ne od njegove inteligence. Če vas zanima, katere kompetence na delovnem mestu so pri vas najbolj izražene, lahko odgovor prejmete takoj, ko izpolnite kratek vprašalnik…
Metoda kritičnih dogodkov (ang. critical incident technique, CIT) je kvalitativna raziskovalna metoda, ki nam omogoča prepoznavo in razumevanje pozitivnih in negativnih izkušenj posameznikov oziroma dogodkov, ki so vplivali na razplet določene situacije (Woolsey, 1986)…
Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) je v organizacije vključena z namenom povečanja delovne učinkovitosti in delovnega zadovoljstva (Day, Paquet, Scott in Hambley, 2012), uporaba tehnologije pa lahko po drugi strani zabriše meje med poklicnim in zasebnim življenjem oz. ustvari konflikt med delom in družino (Harris, Marett in Harris, 2011). Konflikt med delom in družino je odvisen tudi od vrste dela, ki ga oseba opravlja (Messersmith, 2007) ter konteksta zasebnega življenja oz. družinskih okoliščin (Van Veldhoven in Beijer, 2014)…
Obogatitev dela se danes nanaša na metodo, ki skuša oblikovati delo na način, da samo opravljanje tega dela deluje motivirajoče. S to metodo obogatimo delo preko nalog, ki predstavljajo zaposlenemu izziv, hkrati pa mu nalagajo večjo odgovornost in večjo kontrolo nad tem kako izvajati svoje delo…
Kakšen je moj idealni vodja na delovnem mestu, me vprašate? Najprej bi zagotovo rekla, da je to nekdo, ki zna dobro komunicirati s svojim timom. Da vsak član dobro ve, kaj se od njega pričakuje in kaj lahko on pričakuje od drugih. In da hkrati daje občutek, da so moje ideje slišane in razumljene. Potem bi rekla, da je to nekdo, v družbi katerega se počutim prijetno, me motivira in podpira. Dodala bi verjetno še nekaj o tem, da je samozavesten in dobre volje…
»Believe in yourself.« Opis, ki se je verjetno vsaj enkrat v življenju znašel nekje na tvojem Facebook ali Instagram zidu. To je po mnenju nekaterih napis, ki bi ga morali najti na ohranjevalniku zaslona vsake dobre vodje. Spet drugi bi se takšnemu šefu izognili v velikem loku, saj seveda ne želijo, da bi bil njihov vodja vase zagledan narcis! Kaj pa se v resnici skriva v vodjah, ki sledijo temu izreku?
Ustvarjalnost je v prejšnjem desetletju začenjala postajati vse pomembnejša, zato skušajo menedžerji na različne načine združiti znanje, spretnosti ustvarjalnega mišljenja in motivacijo, da bi pri zaposlenih dosegli čim višjo ustvarjalnost…
