V študijskem letu 2014/15 so študentje prvega letnika magistrskega študija psihologije na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani, pod mentorstvom dr. Eve Boštjančič, posneli kratke filme s področja kadrovske psihologije. Sanja Sever, Meta Jerala in Amadea Gomboc so posnele kratek film z naslovom Storitev z nasmeškom. V filmu so želele opozoriti na spregledano obliko dela s … Nadaljujte z branjem
Kaj je čustvena inteligentnost? V literaturi zasledimo dva modela, ki razlagata pojem čustvene inteligentnosti: Model sposobnosti opredeljuje čustveno inteligentnost kot vrsto inteligentnosti, ki se prekriva s kognitivnimi sposobnostmi. Čustvena inteligentnost je definirana kot sposobnost razumevanja čustev in uporabe čustev ter znanja o čustvih za krepitev mišljenja (Meyer s sod. 2008; v: Joseph in Newman, 2010). … Nadaljujte z branjem
Ste bili kdaj prepričani, da drugi ljudje precenjujejo vaše kompetence in sposobnosti? Vas je bilo strah, da vas bodo ljudje sčasoma »razkrinkali« – da bodo odkrili, da v resnici sploh niste tako sposobni, pač pa ste le »prevaranti, ki se pretvarjate, da veste kaj delate«? Gre za zanimiv koncept, ki ga v psihologiji imenujemo sindrom … Nadaljujte z branjem
Na sodobnih delovnih mestih se od zaposlenega ne pričakuje zgolj, da se bo prilagodil spremembam v okolju, temveč tudi sposobnost planiranja in priprave na potencialne težave, ki pri delu lahko nastopijo. V življenjskih situacijah in na delovnem mestu se lahko znajdemo v dveh različnih območjih (območje vpliva ali območje izven našega vpliva), kjer lahko ravnamo … Nadaljujte z branjem
Prve raziskave organizacijske pravičnosti izvirajo iz 60ih let (Adams, 1963, 1965; v: Cohen-Charash in Spector, 2001). Cohen-Charash in Spector (2001) sta objavila metaanalizo, v kateri sta se osredotočila na spremenljivke, ki se povezujejo z zaznavo pravičnosti v organizaciji. Preverjala sta, kako se distributivna, postopkovna in interakcijska nepravičnost povezujejo z delovno uspešnostjo, kognicijo ter čustvi zaposlenih … Nadaljujte z branjem
Predstavljajte si delovni tim, ki bi se na sestankih povezal in z navdušenjem in visoko učinkovitostjo iskal rešitve. Ali pa skupino zaposlenih, ki bi s skupnimi močmi ustvarili izdelek, ki ga nihče izmed posameznikov sam ne bi zmogel. Pri tem bi bili zaposleni zadovoljni, navdušeni in motivirani za nadaljnje delo. V teh primerih govorimo o … Nadaljujte z branjem
“Umetnost je, da poslušaš sebe, kakšne so tvoje potrebe, želje. Če poslušaš sebe in upoštevaš potrebe, ki jih imaš, ter jih uresničuješ, ti je zagotov-ljena pot do osebnega uspeha.” Docentka za psihologijo dela in organizacije na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Eva Boštjančič v intervjuju za Liso pove, da za uspešno delovno uresničitev ni dovolj, če … Nadaljujte z branjem
