Področje organizacijske psihologije se vse bolj osredotoča na nezanemarljiv vpliv dobrih odnosov in zaupanja v podjetju na produktivnost […]
Category Archive: Vodenje
Karizmatične vodje so zaradi svojih sposobnosti povezovanja z drugimi ljudmi na globljem nivoju zelo pomembni v organizaciji. Opredeljujejo ga njegove odlične komunikacijske sposobnosti, vztrajnost, vplivanje na druge…
Vloga vodje je nepogrešljiva pri soočanju moštva ali celotne organizacije s krizno situacijo. Na katere lastnosti dobrega vodje […]
Etično vodenje je pomembno, saj prispeva k bolj harmoničnim odnosom v organizaciji, prav tako pa izboljša organizacijsko uspešnost, učinkovitost in rast. Kaj lahko kot vodja storite, da boste ravnali bolj etično? Kako osmisliti situacijo ob etičnih dilemah?
Stres je skoraj neizogiben del službenega življenja. Pri vodjah je zaradi zahtevnosti dela in obremenitev lahko še toliko bolj prisoten. Kako ga vodje obvladajo? Kako ga zmanjšati? O nasveti za obvladovanje stresa pri vodjah lahko berete v današnji infografiki.
Sestanki so lahko zelo dragoceno orodje, vendar če želimo izkoristiti njihov pravi potencial, moramo znati sestanek ustrezno voditi, da bo ta učinkovit, in da ne bo postal še eden tistih, ki jih sodelujoči na koncu označijo za izgubo časa. Vendar večina ljudi ni bila naučenih, kako dobro voditi sestanke, in če ste tudi vi prvič postavljeni v vlogo vodje sestanka, ali pa se v preteklosti vaš sestanek ni izkazal za najbolj uspešnega, boste v nadaljevanju izvedeli vse o tem, kako se tega lotiti.
Do pred nekaj leti se je večina raziskav o izidih, povezanih z načinom vodenja, usmerjala predvsem v to, kako lahko vodstvena vedenja pomagajo pri izboljšanju delovnih rezultatov. Po drugi strani je znatno manj študij bilo narejenih o tem, v kakšnem odnosu so različni stili vodenja z duševnim zdravjem zaposlenih. V metaanalizi soMontana s sodelavci (2017) preučevali prav sledenje…
Vodje slovenskih mikro podjetij se zadnjih nekaj let znotraj poslovanja soočajo z različnimi tehnološkimi spremembami, ki jih je prinesla četrta industrijska revolucija. Raziskava avtorjev je razdeljena na dva dela. V prvem sta preko kvalitativne metode polstrukturiranih intervjujev želela ugotovili, kako so vodje mikro podjetij doživljale in se soočale s tehnološkimi spremembami. V drugem delu, ki predstavlja preliminarno kvalitativno študijo, pa sta želela avtorja ugotoviti, ali obstaja povezava med stališči do tehnologije, računalniško samoučinkovitostjo, anksioznostjo, vezano na tehnologijo, in tehnološko razvitostjo podjetja ter samooceno sposobnosti uporabe različnih tehnologij pri vodjih…
Podatek, da je žensk na vodilnih položajih zelo malo, ni nikomur nov. Nevidnih ovir, ki jih morajo ženske pri doseganju teh položajev premagovati, je namreč kar precej. Ali je možno, da predstavljamo eno izmed teh ovir tudi ženske druga drugi?
Že iz otroštva se spominjam, da se je v pogovorih večine odraslih beseda “šef” nanašala na osebo, ki je zatežena, pritiska na zaposlene in ne razume posameznih stisk sodelavcev, ter da ji je glavna misel večino časa dobiček. Ali je res potrebno, da vodja pritiska na zaposlene in jih neprestano “žene naprej”, ali je mogoče rast podjetja doseči tudi na drugačen način, kjer vodja ne dominira, temveč usmerja in je del ekipe, ter zna prisluhniti zaposlenim? Odgovor se skriva v danes vedno bolj poznani spretnosti, ki jo zmore razviti vsak – čuječnosti…
psihologijadela.com 