V sodobnih organizacijah, kjer so pogosto cenjeni samozavesten nastop, odločnost, tekmovalnost, prepričljivost in sposobnost hitrega vplivanja na druge, se lahko nekatere narcistične poteze sprva kažejo kot vodstvena prednost. Problem nastane, ko se začetni vtis kompetentnosti zamenja za dolgoročno kakovostno vodenje, pri čemer lahko ostanejo spregledane posledice za odnose, sodelovanje, občutek varnosti in dobrobit zaposlenih. Namen prispevka ni postavljanje diagnoz ali obravnava narcisizma kot psihopatologije. Namen je predstaviti, kako se narcistične poteze kažejo pri voditeljih ter zakaj je pomembno razlikovati med privlačnim začetnim vtisom in dolgoročnimi posledicami narcističnega vodenja.
Avtorica: Zoja Sušec
Kdo je Narcis?
Narcis je bil po grškem mitu mladenič izjemne lepote, ki je občudovanje drugih sprejemal hladno in vzvišeno. Glasovi tistih, ki so ga imeli radi, ga niso dosegli. Bolj kot ljudje okoli njega ga je začela zanimati lastna podoba. Ko je nekega dne zagledal svoj odsev v gladini vode, se od njega ni mogel več odmakniti. V podobi, ki jo je gledal, je našel popolnost, ki je pri drugih ni znal prepoznati. Mit o Narcisu zato ni le zgodba o samoljubju, temveč tudi zgodba o odnosu in o tem, kako pretirana zaverovanost vase človeka oddalji od drugih (Fatfouta, 2019).
Ta simbolna podoba je uporabno izhodišče za razumevanje narcističnih potez v vodstvenem kontekstu. V sodobnih organizacijah, kjer so pogosto cenjeni samozavesten nastop, odločnost, tekmovalnost, prepričljivost in sposobnost hitrega vplivanja na druge, se lahko nekatere narcistične poteze sprva kažejo kot vodstvena prednost. Problem nastane, ko se začetni vtis kompetentnosti zamenja za dolgoročno kakovostno vodenje, pri čemer lahko ostanejo spregledane posledice za odnose, sodelovanje, občutek varnosti in dobrobit zaposlenih. Namen prispevka ni postavljanje diagnoz ali obravnava narcisizma kot psihopatologije. Namen je predstaviti, kako se narcistične poteze kažejo pri voditeljih ter zakaj je pomembno razlikovati med privlačnim začetnim vtisom in dolgoročnimi posledicami narcističnega vodenja.
Mit o Narcisu ni le zgodba o samoljubju, temveč tudi zgodba o odnosu in o tem, kako pretirana zaverovanost vase človeka oddalji od drugih.
Razlikovanje med osebnostno potezo in patološkim stanjem
Pri obravnavi narcističnega vodenja je nujno razlikovati med narcisizmom kot osebnostno potezo in narcisizmom kot klinično motnjo. V socialni in osebnostni psihologiji se narcisizem razume kot dimenzionalna značilnost, ki jo razlagamo kot razmeroma stabilno individualno razliko. To pomeni, da jo imamo v določeni meri izraženo vsi ljudje, vendar v različnih intenzitetah (Rosenthal in Pittinsky, 2006). V tem okviru je narcisizem del t. i. temne triade osebnosti, skupaj z makiavelizmom in psihopatijo, vendar sam po sebi še ne pomeni psihopatologije. Klinični pristop pa narcisizem obravnava kot diagnozo, pri kateri posameznik izpolnjuje kriterije za narcistično osebnostno motnjo ali pa ne. Potezni narcisizem se običajno meri z vprašalniki, na katerih posameznik doseže določen rezultat. Pridobljeni rezultat še ne pomeni diagnoze, temveč pokaže, ali ima oseba v primerjavi z drugimi nižje ali višje izražene narcistične poteze. Diagnosticiranje narcistične osebnostne motnje pa je klinični postopek, ki temelji na diagnostičnih kriterijih in zahteva strokovno presojo, ali posameznik izpolnjuje dovolj kriterijev za motnjo (Fatfouta, 2019). Za namen preučevanja vodenja govorimo o poteznem narcisizmu, saj nas ne zanima diagnosticiranje vodij. Zanima nas, kako se višje izražene narcistične poteze odražajo v vodstvenem vedenju.
Katere so lastnosti visoko izraženega narcisizma?
Visoko izražen narcisizem se v izsledkih raziskav ne kaže kot enoznačna osebnostna značilnost, temveč kot preplet potez, pri katerih se za navidezno samozavestjo in občutkom večvrednosti pogosto skriva ranljiva samopodoba, občutljivost na kritiko in potreba po zunanji potrditvi. Za grandiozni narcisizem so značilni pretirana usmerjenost vase, nerealistični občutki superiornosti, poudarjanje lastne pomembnosti, težnja po moči in statusu ter izrazita usmerjenost v lastne interese (Bueno-de la Fuente idr., 2025; Fatfouta, 2019).
V odnosih se temnejša plat kaže predvsem v nižji skrbi za druge, manjši empatiji, nižji sprejemljivosti, manipulativnosti, slabši čustveni regulaciji, aroganci, dominantnosti in razvrednotenju drugih. Narcistično rivalstvo se lahko izrazi kot obrambnost, sovražnost, agresivnost ali tekmovalno varovanje lastnega položaja. Za vsem tem pa se skrivajo občutki manjvrednosti, sramu in dvoma vase, kar pojasnjuje, zakaj se narcistične poteze pogosto izrazijo posebej močno takrat, ko je posameznikova samopodoba ogrožena. V vodstvenem kontekstu je to še posebej problematično, kadar vodja lastno pomembnost, vpliv in potrebo po potrditvi postavlja pred dobrobit zaposlenih in organizacije (Bueno-de la Fuente idr., 2025; Fatfouta, 2019).
Raziskovalci dodatno opozarjajo, da se takšne poteze ne kažejo le v osebnostnem slogu vodje, temveč tudi v konkretnih posledicah za delovno okolje. Narcistični vodje lahko kažejo pomanjkanje samorefleksije, sprožajo negativna čustva pri zaposlenih, spodbujajo kontraproduktivno okolje, ovirajo sodelovanje v timih ter se vključujejo predvsem v dejavnosti, ki spodbujajo zunanji vtis (Braun, 2017).
V vodstvenem kontekstu je to še posebej problematično, kadar vodja lastno pomembnost, vpliv in potrebo po potrditvi postavlja pred dobrobit zaposlenih in organizacije.
So narcistične poteze vedno slabe?
Narcisizem ima v vodstvenem kontekstu tudi navidezno pozitivno plat. Narcistični posamezniki zaradi svoje samozavesti, karizmatičnega nastopa, energičnosti, drznosti in sposobnosti prepričevanja pogosto ustvarijo vtis vodstvene kompetentnosti. Literatura jih povezuje z velikimi vizijami, pripravljenostjo na tveganje, javno prepričljivostjo, sposobnostjo navdušiti ljudi in jih usmeriti k cilju ter z učinkovitim nastopom v tekmovalnih ali kriznih okoliščinah (Braun, 2017; Fatfouta, 2019; Paunonen idr., 2006). To potrjuje tudi raziskava med 200 vojaškimi kadeti, v kateri so ocenjevali sebe in druge člane glede na značilnosti vodstvenega vedenja. Izpolnili so tudi osebnostne vprašalnike, ki so merili pozitivne in negativne vidike narcisizma. Rezultati so pokazali, da so bili kot najboljši vodje ocenjeni posamezniki, pri katerih sta bila egocentrizem in samospoštovanje bolj izražena (Paunonen idr., 2006).
Ravno te značilnosti pojasnjujejo, zakaj narcistični posamezniki pogosteje zasedajo vodstvene položaje in zakaj so sprva zaznani kot privlačni voditelji. Vodstveni položaji se namreč skladajo z njihovimi psihološkimi potrebami po moči, ugledu, prestižu in zunanji potrditvi (Braun, 2017). Ne smemo pa pozabiti, da pozitivna plat ni nujno dolgoročni znak vodstvene učinkovitosti (Bueno-de la Fuente idr., 2025; Rosenthal in Pittinsky, 2006).
Kakšen vpliv ima narcistično vodenje na zaposlene?
Temno vodstveno vedenje lahko vpliva na to, kakšna organizacijska kultura se postopoma oblikuje okoli vodje. Raziskave kažejo, da zaposleni z višje izraženimi potezami temne triade (kot že omenjeno, gre za osebnostne značilnosti, kot so samopoveličevanje, manipulativnost, čustvena hladnost, pomanjkanje empatije, usmerjenost v lastno korist) pogosteje podpirajo vodje, ki kažejo dominantna in manipulativna vedenja. Takšna dinamika lahko v organizaciji utrjuje disfunkcionalne vzorce, saj temna vodstvena vedenja postopoma postanejo sprejemljiva. Medtem pa se zaposleni, ki cenijo etičnost, spoštovanje in sodelovanje, v takšnem okolju hitro počutijo manj povezani z organizacijo. Posledično lahko organizacija postane manj privlačna za posameznike s prosocialnimi vrednotami, kar še dodatno krepi kulturo, ki dopušča zlorabljajoče vodenje. Nasprotno pa prijaznost in vestnost delujeta kot varovalna dejavnika, saj zmanjšujeta sprejemljivost temnega vodenja in poudarjata pomen odgovornosti in sodelovanja (Bueno-de la Fuente idr., 2025).
Temno vodstveno vedenje lahko vpliva na to, kakšna organizacijska kultura se postopoma oblikuje okoli vodje.
Sodobni svet pod vodstvom narcisov
Primer ameriških volitev leta 2016 dobro ponazarja, kako se lahko narcistične poteze prepletajo s karizmo in zaznano skladnostjo vrednot med voditeljem in sledilci. Williams in kolegi (2018) so v raziskavi med ameriškimi volivci preučevali zaznan narcisizem, pripisano karizmo in skladnost vrednot med volivci in kandidati v kontekstu predsedniških kandidatov Donalda Trumpa in Hillary Clinton. Raziskava ne diagnosticira, temveč preučuje, kako so volivci zaznali njune vodstvene značilnosti. Ugotovitve kažejo, da so ljudje kandidate, pri katerih so zaznali več narcističnih potez, praviloma manj verjetno izbrali. Vendar pa je imela karizma kljub temu pomembno vlogo. Če je kandidat deloval dovolj karizmatično, je to lahko povečalo verjetnost, da ga bodo ljudje podprli. Avtorji razlagajo, da lahko volivci negativne značilnosti, povezane z narcisizmom, spregledajo, če vodjo hkrati zaznajo kot karizmatičnega, samozavestnega in sposobnega predstaviti privlačno vizijo. Še posebej pomembna je bila ugotovitev, da je bila povezava med karizmo in izbiro voditelja močnejša, kadar so volivci menili, da z vodjo delijo podobne vrednote. Primer kaže, da lahko karizma in občutek skupnih vrednot v procesu izbire vodje delujeta kot protiutež zaznanim narcističnim potezam, kar je pomembno tudi za razumevanje vodij v organizacijah.
Dober vodja ali le dober vtis?
V vodstvenem kontekstu je ta dinamika posebej pomembna, saj lahko narcistične poteze sprva ustvarijo vtis vodstvene kompetentnosti. Vendar lahko isti vzorec dolgoročno vodi v negativne posledice za zaposlene in organizacijsko kulturo. Zato ostaja ključno vprašanje: Kdo v organizacijah zares postane dober vodja? Tisti, ki najglasneje ustvari vtis moči, ali tisti, ki zna moč uporabljati tako, da ob njem rastejo tudi drugi?
O avtorici
Sem Zoja Sušec in obiskujem magistrski študijski program psihologije na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Že od nekdaj me zanimajo medosebni odnosi, vedenje ljudi ter razlike med posamezniki, zato me je prav radovednost in želja po boljšem razumevanju človeka pripeljala do študija psihologije.
V prostem času rada obiskujem pilates, kuham, ustvarjam ter preživljam čas s prijatelji. Posebno mesto ima zame tudi potovanje, saj uživam v spoznavanju novih kultur, ljudi, kulinarike in običajev.
Priporočeno branje
Braun, S. (2017). Leader Narcissism and Outcomes in Organizations: A Review at Multiple Levels of Analysis and Implications for Future Research. Frontiers in Psychology, 8,773.
Bueno-de la Fuente, C., Núñez-Rodríguez, S., de la Fuente-Anuncibay, R. in González-Bernal, J. J. (2025). Relationship Between Leadership, Personality, and the Dark Triad in Workplace: A Systematic Review. Behavioral Sciences, 15(3), 297.
Fatfouta, R. (2019). Facets of narcissism and leadership: A tale of Dr. Jekyll and Mr. Hyde? Human Resource Management Review, 29(4).
Paunonen, S., V., Lönnqvist, J., K., Verkasalo, M., Leikas, S. in Nissinen, V. (2006). Narcissism and emergent leadership in military cadets. The Leadership Quarterly, 17(5), 475-486.
Rosenthal, S., A. in Pittinsky, T., L. (2006). Narcissistic leadership. The Leadership Quarterly, 17(6), 617–633.
Williams, E., A., Pillai, R., Deptula, B., J., Lowe, K., B. in McCombs, K. (2018). Did charisma “Trump” narcissism in 2016? Leader narcissism, attributed charisma, value congruence and voter choice. Personality and Individual Differences, 130, 11–17.
Vas zanima več? Naročite se na naše novice in prvi spoznajte novosti s področja psihologije dela!
