HRM / Organizacijske spremembe in razvoj / Psihologija dela / Uspešnost in učinkovitost

Poslovni in osebni model razvoja Canvas

Kot opisuje avtor osebnega modela CANVAS sam, je njegova naloga, da zmanjša trpljenje in poveča zadovoljstvo pri delu, tako za delodajalce kot za zaposlene. Želi si, da bi s pomočjo njegovega modela zaposleni prenehali menjavati delovna mesta in raje vzpostavili močen osebni poslovni model in lastno poklicno identiteto. Managerji talenta pa lahko z modelom spoznajo svež način tvorjenja poslovnih idej in razvijajo svoje zaposlene, da bo njihovo delo usklajeno s cilji podjetja.

Poslovni model CANVAS

Poslovni model CANVAS je strateška predloga za razvoj novih ali dokumentiranje obstoječih poslovnih modelov podjetij. Gre za vizualno tabelo devetih elementov (gradnikov), ki opisujejo organizacijsko, projektno ali produktno vrednost, strukturo, stranke in finance poslovnega načrta. Pri tem podjetjem, skupinam ali posameznikom pomaga pri usklajevanju svojih dejavnosti z ilustriranjem morebitnih kompromisov. Poslovni model CANVAS je logika, s katero podjetje, skupina ali posameznik ustvarja in prinaša svojim strankam koristno storitev ali izdelek in je za svoje delo plačan. Skozi proces ustvarjanja vrednosti svojega dela pa ga vodi preprosta štiri-stopenjska metodologija modela:

  1. Korak: »Nariši« (draw), vključuje definiranje našega (pogosto implicitnega) poslovnega modela in ugotavljanje, na kateri točki se organizacija, projekt ali posameznik nahaja v danem trenutku.
  2. Korak: »Premisli« (Reflect), v katerem razmislimo o trenutnem poslovnem modelu in si poskušamo predstavljati nove možnosti. To pomeni tudi, da moramo definirati šibke točke ali področja, ki potrebujejo spremembe.
  3. Korak: »Preglej« (Revise), ki zajema preurejanje oziroma popravljanje modela.
  4. Korak: »Ukrepaj« (Act), znotraj katerega naredimo načrt za preizkušanje novega modela in ga tudi testiramo v praksi.

Osebni model CANVAS

Metodologija osebnega modela razvoja uveljavlja podjetniške principe pri delu, ki ga izvajamo kot posamezniki. Osrednja razlika osebnega modela je zgolj ta, da tako kot podjetje ustvarja in dostavlja določeno vrednost specifičnemu setu strank, lahko tudi posamezniki ustvarjamo vrednost in jo dostavljamo strankam za nekakšno nadomestilo. To pomeni, da imamo svoje osebne poslovne modele. Ravno tako kot poslovni modeli podjetij, se osebne poslovne modele lahko analizira, spreminja ali celo postavi na novo. In ravno tako kot pri novih ali spremenjenih poslovnih modelih organizacij tudi osebni poslovni modeli vključujejo hipoteze, ki jih je potrebno preveriti na trgu. Je pa potrebno poudariti, da je metodologija osebnega modela razvoja namenjena dopolnjevanju in ne nadomeščanju posameznikovih veščin. Predstavlja torej dodatek k že obstoječim poslovnim orodjem.

canvas.png

Primer Osebnega modela razvoja Canvas.

In kateri so torej gradniki modela CANVAS?

GRADNIK/ELEMENT VSEBINA
1.

KLJUČNE AKTIVNOSTI

Kaj delamo?
2.

STRANKE/CILJNA SKUPINA

Komu pomagamo?
3.

PONUDBA VREDNOSTI

Kaj je vrednost, ki jo zagotavljamo?
4.

PRODAJNI KANALI

Kako nas spoznajo in dobijo našo vrednost?
5.

ODNOSI S STRANKAMI

Kakšno interakcijo imamo?
6.

PRIHODKI/KORISTI

Kaj dobimo?
7.

(KLJUČNI) PARTNERJI

Kdo nam pomaga?
8.

STROŠKI

Kaj damo?
9.

KLJUČNI VIRI/SREDSTVA

Kdo smo in kaj imamo?

Kaj pa vloga psihologa?

Vloga psihologa je pri uporabi poslovnega in osebnega modela CANVAS lahko zelo pomembna. Gre namreč za orodje, ki ga lahko uporabljajo šolski in kadrovski psihologi. Pogojno bi ga lahko pri svetovalnem delu uporabili tudi klinični psihologi. Področja uporabe pa prav tako zelo variirajo. Psiholog si metodo lahko prilagodi za uporabo pri motiviranju zaposlenih/mladih (za izbiro prave srednje šole ali študija, iskanje želene zaposlitve, iskanje novih poslovnih idej,…), za reševanje problemov (sprememba trga vodi do potrebe po spremembi poslovnega modela podjetja, delo skupine se ustavi in ne vidijo možnih rešitev,…), pri kariernem svetovanju (za mlade, ob začetku kariere, ob spremembi kariere ali ob njenem zaključevanju), z željo po ustvarjanju novih delovnih mest za obstoječe zaposlene (spoznati moramo njihove interese in veščine ter izkušnje) in še na drugih področjih, za katere oceni, da je omenjena metoda relevantna in primerna.

Več o sami metodi CANVAS si lahko preberete v seminarski nalogi Urške Česnik.