Scrum spada v širšo skupino agilnih metod, katerih cilj je spremeniti način dela skupin in organizacij na način, da se bodo te lahko hitreje odzivale na številne spremembe, ki jih s seboj prinaša današnji trg. Metoda izhaja iz programerstva, počasi pa se njene uporabe poslužujejo tudi ostale organizacije…
Avtor: psihologijadela
Ali vaša organizacija omogoča napredovanje zaposlenih, priznava in nagrajuje njihove dosežke, zagotavlja redno izplačilo plač in omogoča prilagodljiv delovnik? Ste kot vodja naredili vse, da bi bili vaši zaposleni zadovoljni, a med njimi navkljub temu prihaja do sporov ali celo poizkusov spodkopavanja ugleda ali dela drugih? Morda je vse to rezultat z zavistjo prežetih odnosov med vašimi zaposlenimi. Vas zanima, kako lahko le-to kot vodja preprečite? Nadaljujte z branjem.
Lahko bi vam zaupala o tem, kaj vse sem ob domačem ognjišču slišala priti iz ust svojih prednikov. Razne zgodbe, legende, pravljice, mite in anekdote, ki so me puščale spuščenih čeljusti in oči razširjenih v nejeveri. Ampak to so dragulji, ki se jih ne podaja v roke preko zaslona, zato vam raje povem o svojem prvem stiku s celjenjem s pripovedmi…
O mentorstvu sem se tokrat pogovarjala s Tatjano Kolenc – ambasadorko mentorstva, vključevanja in AEIOU voditeljstva prihodnosti, mentorico, avtorico in kolumnistko. Tatjana in njena mentoriranka sta osebi, na kateri marsikdo pomisli, ko beseda teče o mentorstvu, saj je njuno poslanstvo povezovanje, sodelovanje, zaupanje in vseživljenjsko učenje, o tem pa ne le predavata in pišeta, ampak to tudi živita…
Pogovarjali smo se z dr. Svitlano Buko, sociologinjo, doktorico znanosti in ekspertom z področja medkulturnega menedžmenta z dolgoletnimi izkušnjami s področja menedžmenta človeških virov. Rojena je v St. Petersburgu, vendar živi in dela v različnih državah. Rezultate svojih raziskav s področja medkulturne komunikacije in kulturne inteligentnosti je predstavljala na mednarodnih konferencah v celem svetu, kar bo tudi tema razgovora . Danes živi in dela na meji med državama Slovenija in Italija ter vodi projekt z imenom ”24-urni čezmejni izziv”, katerega je cilj pokazati, kako razviti in okrepiti čezmejne medkulturne kompetence skupine mladih medkulturnikov na teritoriju treh mejah. Poleg vsega je pa tudi predavateljica na študijski smeri Medkulturni menedžment pri Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.
Ste že kdaj slišali za odprte oz. »open-plan« pisarne? Vas kar spreleti, ko pomislite, da bi svoje delo opravljali v eni veliki pisarni, med tem ko bi vam sodelavci in nadrejeni dihali za ovratnik? Ali pa se morda počutite vzhičeno ob misli, da bi lahko s sodelavci brez ovir debatirali, si izmenjevali ideje in reševali izzive?
Kaj sploh pomeni študirati? To je beseda, ki je vsem zelo dobro poznana. Poleg različnih uradnih definicij zaznamuje tudi določeno obdobje življenja brez katerega, po besedah mnogih, naj mladi ne bi imeli prihodnosti. Zakaj se sploh odločiti za študij danes? Nekateri si študij izberejo zaradi resničnega zanimanja, drugi si želijo dobro službo in plačo, spet tretji študirajo, ker ne vedo, kaj naj bi počeli s svojim življenjem po srednji šoli. To so le nekateri izmed razlogov za študiranje.
Podatek, da je žensk na vodilnih položajih zelo malo, ni nikomur nov. Nevidnih ovir, ki jih morajo ženske pri doseganju teh položajev premagovati, je namreč kar precej. Ali je možno, da predstavljamo eno izmed teh ovir tudi ženske druga drugi?
Večkrat lahko med zaposlenimi v neki organizaciji slišimo, da jih moti nejasna komunikacija, nejasno podajanje navodil, zmeda in šumi pri podajanju informacij, napačne razlage situacij in navodil itn. Hitro lahko pride do situacije, da vsak zaposleni hiti s svojim lastnim delom, s svojo miselno shemo sedi v svojem kotu, s svojo dnevno rutino in kratkoročnimi zadolžitvami ter bežnimi pogovori in izmenjavo informacij. Pri reševanju teh in podobnih situacij, oz. problemov, nam lahko koristi transparentna komunikacija.
Že dlje časa sledim informacijam z Zavoda za zaposlovanje republike Slovenije, kjer nas informirajo o deficitarnih poklicih (poklicih, po katerem je povpraševanje na trgu dela večje od ponudbe). Zadnjih nekaj let nenehno primanjkuje voznikov, prodajalcev, zidarjev, natakarjev, kuharjev, zdravnikov, inženirjev strojništva, medicinskih sester… In ob tem se mi odpira vprašanje, kdo in kako lahko poskrbi za večji vpis učencev in dijakov na šole oz. fakultete, ki (do) izobražujejo za te poklice…
