Spolna diskriminacija pri zaposlovanju je pojav, za katerega si velikokrat radi domišljamo, da v Sloveniji ne obstaja več. Nanaša na razlikovanje, izključevanje ali dajanje prednosti na podlagi spola, ki izniči ali ogroža enake možnosti ali enak postopek pri zaposlovanju in poklicih (povzeto po 11. konvenciji Mednarodne organizacije dela). Izkušnjo spolne diskriminacije pri postopku zaposlovanja je z nami delila Patricija…

Ko sem po 9 letih osnovne in 4 letih srednje šole prišel na Filozofsko fakulteto, je bila ena prvih misli, ki sem jih slišal od več profesorjev, da sem s tem, da želim postati psiholog, sprejel dejstvo, da se bom moral vse življenje učiti in izobraževati. Misel sem res vzel kot dejstvo, katerega ozadje se pač ne preizprašuje. Do pred kratkim…

Ste kdaj naročili hrano preko aplikacije, ali uporabljali Google slike? Potem ste se že srečali z osebo, ki opravlja delo na zahtevo. Osebe, ki ustrežejo našim željam in potrebam. Osebe, ki so nam vedno na voljo. Zgolj s klikom na aplikacijo (Glovo, Uber, Lyft …) nekaterim omogočimo nujno potreben živež in sebi večje zadovoljstvo in “ugodje”.

Metoda individualne namestitve in podpore (Individual placement and support method – IPS metoda) je metoda, ki se uporablja kot podpora pri svetovanju, predvsem na področju zaposlovanja oseb z duševnimi boleznimi na tekmovalnem trgu dela. Namenjena je poviševanju frekvenci zaposlenosti med osebami z resnimi duševnimi težavami. Osebe namestijo v klasična …

Organizacije, delovno okolje in delovna mesta se hitro spreminjajo. Zmotno je pričakovati, da bomo delali podobno, kot so delali naši starši ali generacije pred nami. Mlajši imajo drugačen pogled na delo in pomen dela. Prinesli so nov uvid, da 8 urno sedenje na delovnem mestu ni povsem pozitivno. Velikokrat na račun dela trpijo partnerski odnosi, družba in naše dobro počutje. Morda se je potrebno vprašati ali delo postavljamo na previsoko mesto v naši družbi?

Sodobna družba je tekom svojega razvoja dosegla velike spremembe in napredek. Kot enega izmed glavnih dosežkov lahko štejemo tudi to, da danes živimo dlje, kot kadarkoli prej. Ali to pomeni tudi, da delamo dlje? Kako lahko sploh omogočimo starejšim, da bi delali dlje? Kako lahko spodbudimo delodajalce, da bi zaposlili starejšo populacijo ali obdržali starejše zaposlene?

Ali ste vedeli, da je v Sloveniji, znotraj starejše populacije, zaposlenih le 50,2% ljudi? To pomeni, da je v starejši populaciji za 37% nižja zaposljivost, kot v populaciji srednje starosti. Globalna delovna sila postaja zmeraj bolj starostno raznolika, kljub temu pa so starejši delavci manj pogosto izbrani za zaposlitvene razgovore, službena napredovanja in se v splošnem soočajo z nižjo zaposljivostjo…

Zaradi trenutnih socialnih, družbenih in gospodarskih razmer se pojavlja potreba po spremembi delovnega časa. Večina držav sicer omogoča individualni dogovor o krajšem delovnem času, kjer velja načelo sorazmernosti, pojavlja pa se težnja k sistemski uvedbi krajšega delovnega časa. V primeru sistemske uvedbe gre za spremembo delovnega časa na ravni organizacije oz. države, pri čemer plača, delovna doba in preostale ugodnosti ostanejo nespremenjene…