V zadnjem obdobju se vplivi globalizacije in napredka informacijske tehnologije kažejo na vseh sferah poklicnega dela, med drugim tudi pri procesu pridobivanja novih zaposlenih. Tako tuji kot slovenski raziskovalci množično preučujejo sodobne pojave, kot je e-kadrovanje, vendar pa je kljub temu analiza spletnih oglasov pri nas ena izmed še neraziskanih tem (Steklasa, 2009)…
Category Archive: Psihologija dela
Posamezniki, ki imajo stigmatizirajoče bolezni ali duševne motnje, na primer depresijo ali anksioznost, v pomembno večji meri uporabljajo splet za iskanje informacij glede zdravja ter, da v pomembno večji meri komunicirajo s strokovnjaki preko spleta kot posamezniki, ki imajo bolezni ali motnje, ki niso stigmatizirajoče. Splet je tako lahko pomembno orodje za edukacijo in komunikacijo s posamezniki, ki se soočajo z motnjami, ki so stigmatizirane (Berger, Wagner in Baker, 2005)…
Vodje si pogosto želijo in težijo k boljšemu delovanju in večji uspešnosti njihove organizacije, česar brez ustrezno kompetentnih zaposlenih ne morejo doseči. Pri razvijanju kompetenc zaposlenih pa se po navadi pojavi naslednje vprašanje: kje začeti in katere intervencije uporabiti?
Avgusta je v okviru Znanstvene založbe filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšla nova knjiga o prostovoljstvu, ki sta ju uredili prof. dr. Eva Boštjančič in doc. dr. Katarina Babnik.
Vodje slovenskih mikro podjetij se zadnjih nekaj let znotraj poslovanja soočajo z različnimi tehnološkimi spremembami, ki jih je prinesla četrta industrijska revolucija. Raziskava avtorjev je razdeljena na dva dela. V prvem sta preko kvalitativne metode polstrukturiranih intervjujev želela ugotovili, kako so vodje mikro podjetij doživljale in se soočale s tehnološkimi spremembami. V drugem delu, ki predstavlja preliminarno kvalitativno študijo, pa sta želela avtorja ugotoviti, ali obstaja povezava med stališči do tehnologije, računalniško samoučinkovitostjo, anksioznostjo, vezano na tehnologijo, in tehnološko razvitostjo podjetja ter samooceno sposobnosti uporabe različnih tehnologij pri vodjih…
Scrum spada v širšo skupino agilnih metod, katerih cilj je spremeniti način dela skupin in organizacij na način, da se bodo te lahko hitreje odzivale na številne spremembe, ki jih s seboj prinaša današnji trg. Metoda izhaja iz programerstva, počasi pa se njene uporabe poslužujejo tudi ostale organizacije…
Pogovarjali smo se z dr. Svitlano Buko, sociologinjo, doktorico znanosti in ekspertom z področja medkulturnega menedžmenta z dolgoletnimi izkušnjami s področja menedžmenta človeških virov. Rojena je v St. Petersburgu, vendar živi in dela v različnih državah. Rezultate svojih raziskav s področja medkulturne komunikacije in kulturne inteligentnosti je predstavljala na mednarodnih konferencah v celem svetu, kar bo tudi tema razgovora . Danes živi in dela na meji med državama Slovenija in Italija ter vodi projekt z imenom ”24-urni čezmejni izziv”, katerega je cilj pokazati, kako razviti in okrepiti čezmejne medkulturne kompetence skupine mladih medkulturnikov na teritoriju treh mejah. Poleg vsega je pa tudi predavateljica na študijski smeri Medkulturni menedžment pri Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.
Že dlje časa sledim informacijam z Zavoda za zaposlovanje republike Slovenije, kjer nas informirajo o deficitarnih poklicih (poklicih, po katerem je povpraševanje na trgu dela večje od ponudbe). Zadnjih nekaj let nenehno primanjkuje voznikov, prodajalcev, zidarjev, natakarjev, kuharjev, zdravnikov, inženirjev strojništva, medicinskih sester… In ob tem se mi odpira vprašanje, kdo in kako lahko poskrbi za večji vpis učencev in dijakov na šole oz. fakultete, ki (do) izobražujejo za te poklice…
Mediacijo lahko opredelimo kot eno izmed alternativnih metod za reševanje sporov. Je alternativa reševanju sporov s sodnimi postopki na sodiščih, izvajamo pa jo lahko na mnogih področjih, npr. v družini, šoli, lokalni skupnosti, prav tako tudi v delovnih organizacijah…
Številne raziskovalne organizacije izvajajo študije o poklicnem ugledu in podobi, med njimi pa je le malo takšnih, ki raziskujejo ugled in podobo poklica psihologa. V slovenskem okolju je bila taka raziskava do sedaj narejena le v sklopu letnega srečanja alumnov Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2016, ki pa ni bila objavljena.
