Avtorica: Ajda Štefe
Vse več ljudi in podjetij uporablja orodja umetne inteligence (UI). Pogosto slišimo, kako zelo uporabna je in kako so sedaj opravila, kot so pisanje mailov, raznih besedil … veliko lažja. A vseeno ni vse tako rožnato, kot se morda zdi. Marsikatere nove raziskave ugotavljajo, da lahko prekomerna ali neprimerna uporaba UI negativno vpliva na naše kognitivne sposobnosti. V nadaljevanju si preberite nasvete, kako bolj učinkovito uporabljati UI.
Odkar je umetna inteligenca postala prosto dostopna, se je svet konkretno spremenil. Pisanje zoprnih poročil, iskanje informacij ipd., sedaj lahko že v večini opravi UI. Pa je res smiselno, da vse takšne naloge prepustimo UI? Kako jo uporabljamo, bo močno vplivalo na to, kakšne učinke bo ta imela na nas in prepričana sem, da si nihče ne želi slabšega spomina ali slabšega kritičnega mišljenja.
UI je pogosto (spolno, rasno …) pristranska
Želela bi začeti na začetku, kako je sploh nastala generativna UI. Njeni avtorji so v večini moški, glede na podatke, ki jih poroča UNESCO, zasedajo namreč kar 80 % tehničnih vlog v podjetjih, ki razvijajo UI. Več negativnih posledic v svoji novi knjigi opisuje tudi Laura Bates (The New Age of Sexism), ki poudarja, da so informacije, ki jih poda pogosto pristranske. Ko sem Chat GPT prosila, da napiše kratko zgodbo o deklici in dečku, ki razmišljata o svoji karierni poti, sem dobila zelo stereotipni odgovor. Deček je razmišljal o tehničnih poklicih (npr. mehanik in inženir), deklica pa je vedela, da želi delati z ljudmi (npr. kot učiteljica). UI s takšnimi odgovori ne samo reproducira škodljive stereotipe, temveč jih tudi spodbuja v nas, uporabnikih. Napačno bi bilo torej predpostavljati, da je UI nevtralen, objektiven in racionalen. Marsikdaj si informacije tudi kar izmisli oziroma halucinira ali pa nimajo smisla. Chat GPT sem vprašala, ali se mi bolj splača iti na bencinsko postajo natankat avto peš ali z avtom, če je le 100 metrov stran in sem dobila trden odgovor, da se mi bolj splača hoditi. Zelo pomembno je torej, da smo pri rabi UI previdni.
Kritično mišljenje je sposobnost, ki jo lahko izboljšamo
Prekomerno zanašanje na UI lahko povzroči poslabšano sposobnost kritičnega mišljenja, torej sposobnost razumevanja kompleksnih informacij, jih ovrednotiti in priti do neodvisnih zaključkov. Vendar do tega pride le takrat, ko prenesemo ves miselni napor na zunanja orodja. Kadar uporabljamo UI, da razmišlja namesto nas. Avtorica študije, na katero sem naletela ob raziskovanju te teme pravi, da je uporabljanje UI, tako da razmišlja namesto nas, enako kot da bi gledali televizijo in mislili, da telovadimo (Akhmadaliyeva, 2025). Tako kot je fizična telovadba zelo pomembna za naše zdravje, je tudi mentalna in na srečo je sposobnost kritičnega mišljenja nekaj, kar lahko izboljšamo.
Kako pa dejansko lahko izboljšamo kritično mišljenje? Predstavljajte si, da morate napisati poročilo za svojega šefa. Prva priložnost za izboljšanje se pojavi že pri razmisleku katere vse informacije so pomembne in jih morate vključiti. Nato si zapišete glavne točke in oblikujete osnutek. Vse to vam zagotovo uspe brez UI. Šele ko vam zmanjka idej, ko res ne veste kako naprej je smiselno uporabiti UI. Vprašajte za usmeritev in ob njenem odgovoru premislite v kolikšni meri so odgovori smiselni in uporabni. Vedno, ko vam UI predlaga konkretne informacije, jih preverite, vprašajte po virih in jim sledite. Potrudite še sami napisati čim večji del poročila, ki ga potem lahko preverite z UI, ki vam da predloge za izboljšanje, ponovno pa sami premislite, če so smiselni. Ko sem to storila sama, sem dobila predlog, da skrajšam odstavek o pristranskosti, a se mi je zdel preveč pomemben.
Ne žrtvujte se za produktivnost
Posamezniki, ki vse svoje delo predajo UI, si »svojih« izdelkov tudi ne bodo dobro zapomnili. Kadar se lotimo nečesa, si moramo na začetku v mislih organizirati informacije, ki jih želimo predati naprej. Pri tem uporabljamo svoj spomin, ki je, tako kot kritično mišljenje, nekaj kar lahko izboljšamo. Pisanje zahtevnejših besedil od nas tudi zahteva, da pomembne informacije hranimo v spominu, da jih med sabo združujemo in povezujemo. Kadar z uporabo UI zaobidemo vse te procese, zamudimo priložnost, da telovadimo naše možganske mišice. Mišice, ki lahko s časom postanejo šibkejše.
Nekaj, kar se mi tudi zdi pomembno poudariti je, da ne smemo pričakovati, da bo naš izdelek v prvem poskusu izjemen. In tega ne smemo uporabljati kot izgovor, da UI naredi vse namesto nas. Zahteve na delovnih mestih so pogosto visoke, a vendar ne smemo žrtvovati kakovosti zavoljo časovne učinkovitosti, saj smo za razliko od orodij UI sposobni integracije, povezovanja informacij in kritične presoje, ki izdelku da našo osebno noto. Verjemite mi, prvega osnutka za tole besedilo si ne bi želeli prebrati, a z nekaj truda, upam, da je nastal izdelek, ki se vam zdi zanimiv in uporaben.
Moje mnenje je, da bodo človeški izdelki (vključno s človeškimi napakami) vedno boljši od izdelkov UI. Tisto, kar dela naše delo posebno, so naša čustva, spomini, osebnost in izkušnje, ki jih UI nima. Tudi, če se vam zdi, da bi svoje delo hitreje opravila UI, se splača potruditi delo opraviti sam. Vaši možgani vam bodo hvaležni.
O avtorici
Ajda Štefe je magistrska študentka psihologije in v prostem času rada ustvarja (npr. riše – slika na levi) in bere. Rada tudi preživlja čas s svojimi prijatelji in družino, predvsem z mlajšim bratcem. Želi si delati z mladimi ljudmi.
Literatura:
Akhmadaliyeva, N. O. (2025). ChatGPT and the decline of critical thinking amid misuse of AI systems: A comprehensive review. Web of Medicine: Journal of Medicine, Practice and Nursing, 3(12).
Bates, L. (2025). The new age of sexism: How AI and emerging technologies are reinventing misogyny. Simon and Schuster
Demirci, M. R. (2025). Encoded Sexism: The Erasure of Women in Artificial Intelligence Systems. PESA Uluslararası Sosyal Araştırmalar Dergisi, (2), 99-116.
UNESCO. (2024). Generative AI: UNESCO study reveals alarming evidence of regressive gender stereotypes. https://www.unesco.org/en/articles/generative-ai-unesco-study-reveals-alarming-evidence-regressive-gender-stereotypes
