Nepotizem. Če je bil ta pojem pred desetletjem za marsikoga tuj, se danes vse pogosteje pojavlja v javnem diskurzu. Gre za prakso dodeljevanja položajev, prednosti ali privilegijev sorodnikom ali prijateljem znotraj različnih poklicnih ali družbenih področij. Pojavlja se lahko na področju poslovanja, zabave, športa, politike, akademske sfere, religije ali drugih dejavnosti. Nepotizem je v splošnem zaznan kot negativen pojav, saj nakazuje, da sorodniki in prijatelji oseb na položajih moči dobijo priložnosti na račun bolj usposobljenih kandidatov, ki niso del družine ali prijateljskega kroga. Vse pogostejše izpostavljanje te problematike ustvarja vtis, da gre za nov pojav, ki je značilen za današnji, moderni čas. Vendar pa v resnici nepotizem ni nič novega – ta praksa se je tiho in vztrajno pojavljala skozi zgodovino, le da danes o njej govorimo glasneje kot kdajkoli prej.

---

Avtorica: Živa Zupan

Pogled v preteklost

Če se ozremo v preteklost, lahko opazimo, da nepotizem v resnici spremlja človeško družbo vse od njenih začetkov. Čeprav takrat še ni bilo organizacij v sodobnem pomenu besede (kot so podjetja ali formalizirane institucije z jasno določenimi kadrovskimi postopki), lahko zametke nepotizma kljub temu prepoznamo že v zgodnejših družbenih strukturah. Tako je bil nepotizem zelo očitno prisoten že v starem Rimu, ko je znotraj plemiških družin deloval kot ključen mehanizem za ohranjanje moči in bogastva. Kot primer lahko izpostavimo odločitev Julija Cezarja, da za svojega naslednika imenuje pranečaka Oktavijana namesto bolj izkušenih posameznikov. Takšne prakse so s časom poglabljale korupcijo, zmanjševale učinkovitost sistema in prispevale k njegovemu postopnemu zatonu.

Tudi sama beseda nepotizem razkriva, da ne gre za sodoben pojav, temveč za prakso z dolgo tradicijo. Izvira namreč iz latinske besede nepos, kar pomeni »nečak«. Pojav nepotizma torej sega v obdobje srednjega veka in renesanse, ko so papeži Rimskokatoliške cerkve pogosto na pomembne cerkvene položaje imenovali svoje sorodnike (predvsem nečake in nezakonske sinove). Tako so na pomembne položaje postavili zaupanja vredne osebe, s čimer so ohranjali nadzor nad cerkvijo in njenim družbeno-političnim vplivom. Hkrati pa je takšen način delovanja odpiral prostor za zlorabo moči in po drugi strani zapiral vrata bolj usposobljenim posameznikom.

Hkrati pa je takšen način delovanja odpiral prostor za zlorabo moči in po drugi strani zapiral vrata bolj usposobljenim posameznikom.

Podoben vzorec opazimo tudi pri evropskih monarhijah, v okviru katerih so se naslovi in moč prenašali iz generacije v generacijo, pogosto ne glede na dejanske sposobnosti naslednikov. Takšna praksa odpira vprašanje, ali je bila oblast res v rokah najbolj sposobnih posameznikov ali zgolj tistih, ki so imeli »pravo« poreklo.

Nepotizem v moderni dobi: stare prakse v novi preobleki

Kljub prizadevanju za omejevanje nepotizma (npr. v religiji) ta praksa ostaja prisotna v sodobni družbi in organizacijah. Danes se nepotizem pogosto kaže kot dodeljevanje pripravništev ali zaposlitev na podlagi sorodstva in poznanstev, vendar v svojem bistvu ponavlja enake vzorce kot v prej omenjenih zgodovinskih primerih nepotizma. Ti posamezniki tako pogosto pridejo do priložnosti mimo odprte konkurence ali pa z nižjimi kriteriji. Kot primer lahko vzamemo t. i. »programe sinov in hčera« (angl. sons and daughters programs), ki jih lahko zasledimo v investicijskem svetu. Gre za neformalne (včasih tudi prikrite) prakse v velikih podjetjih (npr. Goldman Sachs), kjer podjetje zaposli ali nudi pripravništvo otrokom, sorodnikom ali bližnjim vplivnih strank, da bi z njimi ohranili poslovne odnose. Nepotizem pa je danes v organizacijah možno opaziti tudi kasneje na posameznikovi karierni poti – pri napredovanju. Na ta način družinski člani ali bližnji hitreje napredujejo v primerjavi z ostalimi zaposlenimi, ne glede na njihovo uspešnost. Podoben vzorec lahko prepoznamo tudi v preteklosti, ko so nečaki papežev zasedali višje položaje zaradi svojega porekla.

Prisotne pa so tudi bolj subtilne oblike nepotizma v organizacijah. Te so značilne predvsem za družinska podjetja, v katerih so družinski člani pogosto samodejno vključeni v poslovanje podjetja, tudi če formalno izpolnjujejo pogoje. V svetu je eden bolj odmevnih primerov korporacija Walmart, kjer imajo člani družine Walton v lasti velik delež podjetja. Pri tem so člani upravnega odbora, poleg tega pa sodelujejo pri ključnih strateških odločitvah. Vključevanje družinskih članov v poslovanje podjetja lahko po eni strani prispeva k večjemu zaupanju in dolgoročni stabilnosti podjetja, ker so interesi družinskih članov tesno povezani z njegovim uspehom. Po drugi strani pa imajo posamezniki izven družinskega kroga že v izhodišču manj možnosti za doseganje najvišjih položajev, kar odpira vprašanje enakih možnosti.

Na ta način družinski člani ali bližnji hitreje napredujejo v primerjavi z ostalimi zaposlenimi, ne glede na njihovo uspešnost.

Hkrati se ne smemo slepiti, da se nepotizem ne pojavlja tudi v politiki. Tudi v demokratičnih sistemih, ki temeljijo na načelih transparentnosti in enakih možnosti, lahko zaznamo prakse, ki spominjajo na nepotizem. Eden izmed bolj odmevnih primerov je odločitev Donalda Trumpa, da imenuje svojo hči Ivanko Trump in zeta Jared-a Kushner-ja za posebna svetovalca. Takšne prakse sicer niso nujno nezakonite, vendar lahko državljani zaradi njih začnejo dvomiti v transparentnost in pravičnost političnih procesov ter imajo občutek, da dostop do moči ni enak za vse.

V zadnjih letih pa se vse več pozornosti namenja nepotizmu v zabavni industriji. Leta 2022 se je na spletu razširil izraz nepo baby, ki označuje otroke ali sorodnike znanih oseb, ki si ustvarijo uspešno kariero v tej panogi. Na podlagi tega se je razvila obsežna razprava o privilegijih t. i. nepo babies in o težavnosti prodora v umetniške in zabavne poklice brez družinskih povezav v industriji. Čeprav ti posamezniki pogosto razpolagajo s talentom, pa je težko spregledati dejstvo, da imajo že v izhodišču boljše možnosti, saj imajo lažji dostop do vplivnih ljudi in več priložnosti. Naziv nepo baby so si tako na primer prisvojili Lily-Rose Depp, Jaden in Willow Smith, Kendall Jenner, Gigi Hadid in drugi, katerih starši so si že pred tem ustvarili močno ime in vpliv v zabavni industriji.

Takšna praksa odpira vprašanje, ali je bila oblast res v rokah najbolj sposobnih posameznikov ali zgolj tistih, ki so imeli »pravo« poreklo.

Čeprav se nepotizem skozi zgodovino pojavlja v različnih oblikah, ostaja njegova temeljna ideja nespremenjena. Ne glede na časovno dimenzijo lahko torej opazimo prakso dajanja prednosti sorodnikom ali bližnjim ne glede na njihove dejanske sposobnosti. Na podlagi tega se odpira širše vprašanje pravičnosti: ali uspeh res temelji na talentu in trdem delu posameznika ali pa imajo pri tem ključno vlogo družinske vezi? Nepotizem tako ne predstavlja le moralnega problema, ampak deluje tudi kot ovira za enake možnosti in pravičnejšo družbo. Pri tem pa se poraja vprašanje, ali lahko sodobne s pomočjo mehanizmov transparentnosti in enakih možnosti res omejijo njegov vpliv, ali pa nepotizem z modernizacijo družbe le dobiva bolj prikrite oblike, ki jih je vse težje prepoznati in nasloviti.

O avtorici

Priporočeno nadaljnje branje:

Lasky, J. (2024). Nepotism | Research Starters | EBSCO Research. EBSCO. https://www.ebsco.com/research-starters/law/nepotism 

Roy, G. (2021). Nepotism: History, politics, culture, and ethnicity. V W. Leal Filho, A. M. Azul, L. Brandli, A. Lange Salvia, P. G. Özuyar in T. Wall (ur.), Peace, justice and strong institutions. Encyclopedia of the UN Sustainable Development Goals (str. 1—3). Springer, Cham. https://doi.org/10.1007/978-3-319-71066-2_82-1 

---

Vas zanima več? Naročite se na naše spletne novice!