Pri razpravah o umetni inteligenci pogosto naletimo na radikalne poglede, bodisi zelo distopične ali zelo utopične, ki segajo od prepričanja, da bo rešila vse, do trditev, da bo najslabša stvar, ki se je zgodila.
Avtorica: Katja Berčič
Umetna inteligenca je postala vse bolj integrirana v različna področja življenja, ob tem pa smo priča tudi naraščajočemu trendu digitalnih intervencij za podporo duševnemu zdravju. Digitalne intervencije za duševno zdravje, ki temeljijo na umetni inteligenci, lahko predstavljajo pomembno dopolnilo ali celo alternativo psihoterapevtski obravnavi v živo. Te intervencije lahko pomagajo premagovati različne izzive tradicionalne terapevtske obravnave, vključno z dolgimi čakalnimi dobami, zaznano stigmo, slabo dostopnostjo in visokimi stroški. Medtem ko so nekateri klienti bolj naklonjeni tradicionalni terapiji ena na ena, obstajajo rizične skupine ljudi, ki jim je še dodatno otežen dostop do terapevtskih intervenc, med katere lahko uvrstimo tudi zaprte osebe. Vredno je razmisliti o dejstvu, da večina zaprtih oseb nima dostopa do (redne) psihoterapevtske obravnave, kar predstavlja pomembno vrzel v njihovi rehabilitaciji.
Glede na visoko stopnjo psihopatologije v zaporniški populaciji, ki vključuje povišano raven komorbidnosti (prisotnost dveh ali več motenj), osebnostne motnje in zlorabo substanc, je nujno premisliti o zagotavljanju te podpore. Življenjske razmere v zaporih, kot so omejen fizični prostor in prenatrpanost, slab spanec, izpostavljenost psihičnemu nasilju, občutek krivde, zaskrbljenost zaradi sramu, družbeni pritisk ter ločitev od družine in prijateljev, ustvarijo pogoje za pojav ali poslabšanje različnih telesnih in duševnih bolezni. Izboljšanje zdravstvenega stanja in rehabilitacija zaprtih oseb je pa koristna tako z individualne kot družbene razsežnosti.
Ali lahko chatboti varno in učinkovito zagotavljajo terapijo?
Generativna umetna inteligenca izkorišča modele globokega učenja (ang. Deep learning) za ustvarjanje vsebine na podlagi vzorcev in znanja, pridobljenega iz obsežnih naborov podatkov. Umetna inteligenca bi bila lahko tako sposobna izvajati psihoterapevtsko obravnavo na podlagi znanstvenih dokazov in s pomočjo analize obsežnih podatkov. Z analizo teh podatkov lahko identificira vzorce in intervence, ki so učinkoviti pri terapevtski obravnavi posameznikov, ter tako prilagodi terapevtske pristope glede na specifične potrebe in odzive pacientov, s tem pa zapolni vrzeli pri zagotavljanju storitev duševnega zdravja.
Terapevtska aliansa
Terapevtski odnos je eden najpomembnejših faktorjev, ki vplivajo na uspešen izid terapije. Na splošno ga lahko opredelimo kot sodelovanje med klientom in terapevtom glede nalog in ciljev zdravljenja, hkrati pa vključuje tudi čustveno vez. To je pomembno, saj omogoča raziskovanje ranljivih tem s tem, da zmanjšuje klientovo obrabnost in povečuje njegovo sprejemanje samega sebe (Flückiger idr., 2018). Terapevtska vez se krepi s pomočjo zaupanja, sprejemanja, empatije in pristnosti (Nienhuis, 2018). Raziskave (Beaty idr., 2022) pa kažejo, da je mogoče vzpostaviti terapevtsko alianso tudi s klepetalnimi roboti, zasnovanimi na umetni inteligenci. Uporabniki so izkazali celo poosebljanje robotov, katerim so pripisovali lastnosti, kot so ustrežljivost, skrbnost, neobsojanje in pripravljenost za poslušanje (Dosovitsky in Bunge, 2021).
Zakaj je umetna inteligenca uspešnejša od človek?
V okviru zaporniškega konteksta se terapevtska aliansa srečuje s pomembnimi izzivi, saj se psiholog še vedno znajde v delovanju znotraj represivnega aparata,
Poleg tega pa psihologi znotraj zaporov večinoma niso usposobljeni za izvajanje psihoterapevtske obravnave. Ključne omejitve terapevtske alianse v klasični obravnavi lahko tako vključujejo pomanjkanje zaupanja in občutkov varnosti pri zapornikih, ki lahko otežijo vzpostavitev povezanosti in zaupanja s psihologom. Hierarhična struktura zapora lahko klientom daje občutek nemoči in neenakosti, kar lahko zavira njihovo sodelovanje v terapiji. Umetna inteligenca ima tako prednost pred človekom, da ne vzbuja občutek obsojanja, ne stigmatizira, ne ocenjuje okoliščin. Hkrati pa odpira varen prostor za najintimnejše področje življenja, pogosto celo nedostopne najbližjim osebam klienta, ki se nanašajo na želje, strahove, obsesije, spolne fantazije itd..
Utopija ali distopija?
Utopična vizija bi vključevala idejo, da bi lahko umetna inteligenca zagotovila prilagojeno in učinkovito terapijo. Ta vključuje idejo, da bi umetna inteligenca lahko bolje razumela in obravnavala individualne potrebe zapornikov ter nudila terapevtsko podporo na način, ki presega omejitve tradicionalne terapije. Poleg terapevtskih intervenc bi bile zaprtim osebam na voljo tehnike za obvladovanje stresa, tesnobe, dihalne vaje, tehnike za preusmerjanje negativnih misli ipd. Virtualni terapevtski program bi tako lahko zagotavljal kontinuirano terapevtsko podporo, ki je lahko še posebej koristna v okoljih, kjer je omejen dostop do tradicionalnih terapevtskih storitev.
Kaj pa etika?
Kljub utopičnim idejam bi bilo treba biti realističen glede izzivov, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence v tako občutljivem in kompleksnem kontekstu, kot je rehabilitacija zapornikov, vključno z etičnimi vprašanji, varnostjo podatkov in avtonomijo posameznika. Čeprav umetna inteligenca obeta nove načine za reševanje problemov pomanjkanja ponudnikov storitev duševnega zdravja in nedostopnosti terapevtske obravnave, ne bi smela nadomestiti sistemskih problemov in rešitev.
Največje odprto vprašanje je, ali je etično, da umetna inteligenca resnično nadomesti človeško prisotnost in razumevanje človeka, ter ali je primerno, da se tako občutljivo področje, kot je duševno zdravje posameznika, v celoti prenaša na tehnologijo.
O avtorici
Sem Katja Berčič, študentka magistrskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na področju psihologije me najbolj zanima delo z delikventnimi posamezniki. Prosti čas najraje preživim v gorah, plezam ali preživim čas z družbo ob dobri hrani.
Literatura
Beatty, C., Malik, T., Meheli, S., & Sinha, C. (2022). Evaluating the Therapeutic Alliance With a Free-Text CBT Conversational Agent (Wysa): A Mixed-Methods Study. Frontiers in digital health, 4. https://doi.org/10.3389/fdgth.2022.847991
Flückiger, C., Del Re, A. C., Wampold, B. E. in Horvath, A. O. (2018). The alliance in adult psychotherapy: A meta-analytic synthesis. Psychotherapy, 55(4), 316–340. https://doi.org/10.1037/pst0000172
Dosovitsky, G. in Bunge, E. L. (2021). Bonding With Bot: User Feedback on a Chatbot for Social Isolation. Frontiers in digital health, 3. https://doi.org/10.3389/fdgth.2021.735053
Nienhuis, J. B., Owen, J., Valentine, J. C., Winkeljohn Black, S., Halford, T. C., Parazak, S. E., Budge, S. in Hilsenroth, M. (2018). Therapeutic alliance, empathy, and genuineness in individual adult psychotherapy: A meta-analytic review. Journal of the Society for Psychotherapy Research, 28(4), 593–605. https://doi.org/10.1080/10503307.2016.1204023
PSIHOLOGIJA DELA 