Je pogovor res sveta vladar? Komunikacija zaposlenih v organizaciji

Avtorice sta zanimala način in pogostost komuniciranja v organizacijah ter morebitna odstopanja od želenega načina in pogostosti komuniciranja med sodelavci in z nadrejenimi. Raziskovale so splošne in želene značilnosti interne komunikacije ter ovire in orodja sporazumevanja v slovenskih organizacijah. Ugotovile so, da interna komunikacija na delovnem mestu najpogosteje poteka ustno in pisno preko e-pošte, ki je informacijsko tudi najbolj bogata. Udeležence pri sporazumevanju s sodelavci in nadrejenimi motita predvsem nejasnost in slabo kroženje informacij. Izvedena raziskava je služila kot podlaga za izdelavo Smernic za učinkovito komunikacijo v organizaciji.

Avtorice: Anja Ašič, Jerca Bergant, Maša Lebar in Taja Vidonja

Horizontalno, navzdol ali navzgor?

Namen interne komunikacije je socializacija zaposlenih, njihova identifikacija z organizacijo, izobraževanje in informiranje ter razvijanje pripadnosti in pozitivnih medsebojnih odnosov pri zaposlenih (Možina idr., 2004, v Oprčkal, 2012). Med interno komunikacijo uvrščamo neformalno in formalno komunikacijo, ki lahko poteka na treh nivojih – horizontalno, navzdol ali navzgor. Komunikacija, ki poteka navzdol, se uporablja za koordinacijo aktivnosti, podajanje navodil, delegiranje in razlago odločitev s strani vodstva organizacije. Komunikacija, ki poteka navzgor, najpogosteje obsega podajanje povratnih informacij in obveščanje vodstva. Horizontalna komunikacija predstavlja pretok informacij med zaposlenimi, ki imajo približno enako stopnjo odgovornosti (Bovee in Thill, 2000, v Wińska, 2010).

Spremembe, ki jih po pandemiji opažajo zaposleni

Pandemija COVID-19 je povzročila velike spremembe na različnih področjih življenja, tudi pri delu. Komunikacija se je zaradi socialne izolacije in dela od doma prestavila v spletna okolja (Bojadijev in Vaneva, 2021). Večina zaposlenih izpostavlja predvsem, da je odslej več komuniciranja po telefonu in preko spleta, manj pa je sestankov v živo. Posledično poročajo tudi o tem, da imajo občutek, da se od njih pričakuje, da so neprestano prisotni na delu, hkrati pa izpostavljajo, da opazijo več težav zaradi neodzivnosti in dosegljivosti sodelavcev.

(Vir: Anja Ašič, Jerca Bergant, Maša Lebar in Taja Vidonja)

Nekateri zaposleni poročajo, da se je pogostost komunikacije na delovnem mestu po pandemiji povečala, medtem ko so drugi zaznali, da je komunikacije manj. Opazili so tudi več nestrpnosti, razdražljivosti in nemotiviranosti, zaradi česar menijo, da so zaposleni večkrat slabe volje in so na delovnem mestu pogosteje prisotni napeti odnosi. Komunikacija po pandemiji je postala bolj profesionalna, redkeje pa se pojavlja neformalna komunikacija. Pogosto so poročali tudi, da je izmenjava informacij po pandemiji slabša, saj zaposleni informacij o pomembnih zadevah ali ukrepih ne dobijo pravočasno.

Na podlagi izsledkov raziskave so avtorice oblikovale Smernice za učinkovito komunikacijo v organizacijah.

Priročnik Smernice za učinkovito komunikacijo v organizacijah (Vir: Anja Ašič, Jerca Bergant, Maša Lebar in Taja Vidonja).

Celotno poročilo o raziskavi, vključno z vprašalnikom, uporabljenim v raziskavi, lahko snamete in pregledate tukaj.

asic_bergant_lebar_vidonja_komunikacija-zaposlenih-v-organizacijahdocx_nocopy Prenos

Literatura

Kruger, J., Epley, N., Parker, J. in Ng, Z. W. (2005). Egocentrism over e-mail: Can we communicate as well as we think?. Journal of personality and social psychology, 89(6), 925–936.

Lapornik, K. (2017). Učinkovita komunikacija – korak do sočloveka in uspeha. Združenje izobraževalnih in svetovalnih središč Slovenije.

Nardi, B. A. in Whittaker, S. (2002). The place of face-to-face communication in distributed work. Distributed Work, 83, 112.

Neill, M. S. in Bowen, S. A. (2021). Ethical listening to employees during a pandemic: new approaches, barriers and lessons. Journal of Communication Management 25(3), 276–297.

Oprčkal, J. (2012). Temelji komunikacije in interno komuniciranje v organizaciji. Univerza na Primorskem, Fakulteta za managament.

Petovar, B. (2010). Interno komuniciranje v slovenskih organizacijah [Doktorska dizertacija]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Portaankorva, K. (2021). Exploring information exchange and communication channel usage at the workplace during the COVID-19 pandemic [Magistrsko delo]. OsloMetStor University.

Project.co (2021). Communication Statistics 2020. https://www.project.co/communication-statistics-2020/ 

Pumble (2021). Workplace communication statistics. https://pumble.com/learn/communication/communication-statistics/#Statistics_on_how_people_prefer_to_communicate_at_the_workplace 

Verčič, A. T., Ćorić, D. S. in Vokić, N. P. (2021). Measuring internal communication satisfaction: validating the internal communication satisfaction questionnaire. Corporate Communications: An International Journal, 26(3), 589–604.

Webster, J., Brown, G., Zweig, D., Connelly, C. E., Brodt, S. in Sitkin, S. (2008). Beyond knowledge sharing: withholding knowledge at work. V Buckley, M., Halbesleben J. in Wheeler, A. (ur.), Research in Personnel and Human Resources Management (str. 1–37). Emerald Group Publishing Limited.

Wińska, J. (2010). Influence of superior-subordinate communication on employee satisfaction. Journal of Positive Management, 1(1), 110–123.Whittaker, S. in Sidner, C. (1996). Email overload: Exploring personal information management of email. Proceedings of the SIGCHI conference on Human factors in computing systems, 13(18), 276–283.