Vodje prepoznate in obvladujete psihosocialna tveganja?

Vodja ima veliko pomembnih nalog v organizaciji. Skrbeti mora za nemoten potek dela in dobrobit ter blagostanje svojih zaposlenih. O njihovih lastnostih smo že veliko pisali. Danes pa lahko temo še podrobneje raziščete.

Avtorica: Špela Zorec

Napotki in ukrepi, kako obvladati psihosocialna tveganja na delovnem mestu v času krize COVID-19

Kaj za vas pomenijo oziroma bi pomenili varni in zdravi delovni pogoji? Najbrž bi vsak posameznik pri sebi odgovoril, da si tega želi, da mu to predstavlja motivacijo za delo, poveča delovno učinkovitost ter zadovoljstvo, hkrati pa je to nekako »nuja« za dostojno delo. Vse lepo in prav, vendar nastopila je ti. »korona kriza«. Gospodarska kriza naj bi se sicer po statističnih podatkih pojavljala na nekaj let, vendar ta, ta je bila drugačna. Prav zaradi njene drugačnosti, nepoznavnosti in negotovosti, je s seboj prinesla tudi spremembe in novosti v povezavi s psihosocialnimi izzivi na delovnem mestu.

Do letošnjega leta si marsikdo sploh ni znal predstavljati, kako se lahko še tako utečen delovni proces spremeni ali celo zaustavi. Veliko posameznikov, je z nastopom »korona krize« pričelo z delom od doma, kar se sicer na prvo žogo sliši odlično, kdo pa si ne bi želel preživeti cel dan v pižami pred računalnikom s skodelico odlične kave? Kljub temu pa situacija ni tako rožnata, nihče ni pomislil na psihosocialne izzive, ki jih takšna oblika dela prinaša. Sem sodijo sociala izolacija, nejasne in zabrisane meje med delom in družino, povečano tveganje za nasilje v družini… naenkrat se ideal o takšni obliki dela razblini mar ne? Če zraven dodamo še »skrito sestavino« imenovano strah, pa je povečano negativno doživljanje psihosocialnih obremenitev neizbežno. Strah pred izgubo službe, zmanjšanjem plač, odpuščanjem povzroča porajanje številnih vprašanj o posameznikovi prihodnosti. Negotovost zaposlitve, ekonomska oz. finančna izguba ali celo brezposelnost pa lahko mNapočno vplivajo na duševno zdravje. Ta in tudi druga psihosocialna tveganja se lahko pojavijo ali povečajo kot posledica »korona krize«. Veliko se jih je pojavilo v obdobju izjemno hitrega širjenja virusa in strogih izolacijskih ukrepov in s časom še vedno vztrajajo, tudi ko podjetja postopoma že odpirajo svoja vrata. Nekateri izzivi in tveganja se pojavijo, ko se delavci vrnejo na svoja delovna mesta in če teh tveganj ne ocenijo in obvladajo pravilno, lahko to poveča stres in povzroči težave tako na fizičnem kot duševnem področju zdravja. Psihološki odzivi na ta tveganja lahko vključujejo slabše razpoloženje in motivacijo, izčrpanost, tesnobo, depresijo, izgorelost in samomorilne misli. Lahko pa se pojavi tudi vrsta fizičnih reakcij, kot so prebavne težave, sprememba apetita in telesne teže, dermatološke reakcije, utrujenost, kardiovaskularne bolezni, mišično-skeletne motnje, glavoboli itd. Prav tako se lahko pojavijo vedenjske spremembe v obliki sprememb v stopnji aktivnosti, povečane uporabe tobaka, alkohola in drugih drog z namenom sprostitve in zmanjšanja razdražljivosti. Poleg naštetega pa slabo psihosocialno delovno okolje vpliva na produktivnost na delovnem mestu, kaže pa se kot povečana odsotnost z dela (absentizem), prezentizmom, manjšo zavzetostjo in zmanjšanjem delovne uspešnosti (kakovost in količina dela). Kopičenje stresa in utrujenosti pa lahko privede tudi do zmanjšane natančnosti dela in povečanja možnosti za napake, kar prinaša tudi tveganje za poškodbe in nesreče pri delu.

Kako torej zgoraj omenjena tveganja obvladati?

Izpostavljenih je sicer deset področij (okolje in oprema, delovna obremenitev/tempo dela/urnik dela, nasilje in nadlegovanje, ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, zaščita dela, vodstveni management, komunikacija/informiranost in usposabljanje, spodbujanje zdravja in preprečevanje negativnega vedenja, socialna podpora, psihološka podpora) ukrepanja na ravni delovnega mesta, vendar se bomo tukaj osredotočili predvsem na dve, ki po našem mnenju najbolj izstopata in jima je vredno nameniti še dodatno pozornost. Seveda je potrebno tukaj opozoriti, da je potrebno navedene ukrepe prilagoditi glede na posebnosti določenega delovnega mesta ob upoštevanju različnih gospodarskih sektorjev.

Nekateri izzivi in tveganja se pojavijo, ko se delavci vrnejo na svoja delovna mesta in če teh tveganj ne ocenijo in obvladajo pravilno, lahko to poveča stres in povzroči težave tako na fizičnem kot duševnem področju zdravja. Vir (Pixeles.com)

Delovna obremenitev (tempo in urnik dela)

Delo pod pritiskom, daljše in zaporedne izmene, povečana obremenitev in skrajšan čas počitka, opravljanje/izvajanje nadur, vse to lahko pripelje posameznika do preobremenjenosti na delovnem mestu. Predlagani ukrepi, ki bi zmanjšali tako fizične kot duševne obremenitve so sledeči:

Ključnega pomena je, da ocenimo delovne naloge ter njihovo obremenitev, ter ugotovimo v katerih primerih prihaja do preobremenjenosti v kontekstu »korona krize«.
Pomembno je vedeti, da raven produktivnosti v tem obdobju morda ni običajna, saj se delavci prilagajajo novim oblikam dela (napr. delo od doma).
Delovne naloge je potrebno prilagoditi oziroma razporediti tako, da bodo delavci prejeli ustrezno količino dela pri tem pa je nujno upoštevati njihovo individualno zmogljivost ter posebne okoliščine vezane na krizo Covid-19.
Izjemno pomembno je jasno opredeliti naloge, odgovornosti in rezultate, ki jih je potrebno doseči. Nujno je upoštevati konflikt med nalogami (kakovost vs. količina) in realna pričakovanja, glede na upoštevanje omejitev in postopkov »korona krize«.
Oblikovanje in izvajanje strategij za spopadanje s posebnimi razmerami kot so zmanjšana učinkovitost, intenzivnejša proizvodnja, morda razmislek o najemu začasnega kadra za čas obvladovanja povečanega povpraševanja.
Zagotovitev potrebne opreme (orodja, tehnologija, podpora, zaščitna oprema) za varno in učinkovito opravljanje dela.
Pohvalite in cenite prizadevanja delavcev in sodelavcev pri spopadanju s spremembami v organizaciji dela.
Komunikacija in skupno razpravljanje o morebitnih izboljšavah, možnostih in spremembah glede delovnega časa, izmenah z namenom zagotoviti primerno fizično razdaljo in omejiti zbiranje.
Oblikovanje urnika in vključevanje zadostnih odmorov.
Spodbujanje zaposlenih in sodelavcev, ki delajo od doma k rednim odmorom.
Spodbujanje ljudi, da izvajajo sprostitvene/raztezne vaje, rekreacijske dejavnosti…

Psihološka podpora

Za delavce je izjemnega pomena zagotovljena psihološka podpora, saj lahko ob doživljanju stresa povezanega z delom in ob drugih težavah z duševnim zdravjem poiščejo ustrezno pomoč. Ta pa pripomore k hitrejšemu okrevanju in vrnitvi na delo. Kako pa jo lahko zagotovimo?

Vključevanje pobude za psihološko podporo v podporni načrt na delovnem mestu v času »korona krize«.
Ustvarjanje posameznikom prijaznega sistema za spremljanje stresa in izgorelosti ter potrebe po psihološki pomoči.
Pomembno je posvetiti nekaj več pozornosti tistim zaposlenim, ki se že soočajo z obstoječimi duševnimi boleznimi in psihosocialnimi motnjami. Morda bodo potrebovali dodatno podporo.
Omogočiti ali izvajati tehnike za zmanjševanje stresa, samopomirjanja (spletni tečaji, vodene meditacije…).
Seznaniti vodje in zaposlene, kako dostopati do storitev duševnega zdravja in psihosocialne podpore ter svetovalnih programov. Poskusiti olajšati tudi dostop do teh storitev (programi pomoči zaposlenim).
Ključnega pomena je ohranjanje zaupnosti glede zgoraj omenjenih storitev.

Menim, da lahko z upoštevanjem teh napotkov, pravočasno in pomembno omejimo nastajanje dodatnih delovnih obremenitev, stresa in pomanjkanja zadovoljstva ter učinkovitosti v povezavi z različnimi delovnimi mesti v času »korona krize«. Seveda je vsak sektor gospodarstva drugačen, kar pomeni, da je tudi ukrepe potrebno prilagoditi, vendar smo s tem člankom želeli opozoriti na aktualno problematiko, ter spodbuditi bralce k razmisleku morda tudi o tem, ali takšne obremenitve sploh doživljajo in če jih, kako se z njimi spopasti. Dovolj je bilo negotovosti in ugibanj o prihodnosti, čas je za aktivno spoprijemanje z dano situacijo!

O AVTORICI:

Sem Špela Zorec, študentka magistrskega študija psihologije. Po koncu študija bi si želela delati na področju kadrovske psihologije, saj sem že tekom samega izobraževanja aktivno vključena v družinsko podjetje. Zavedam se, da bi lahko svoje pridobljeno študijsko znanje zelo dobro povezala z nekaj letno prakso, ki jo imam v podjetju. Veseli me preživljanje prostega časa ob kakšni dobri knjigi ali na sprehodu s svojim psom. Trenutno pa bi si najbolj želela ene sproščene kavice na sončku s svojo najboljšo prijateljico (saj veste, »korona kriza« pa to) ☺.