Mreženje kot pošten način iskanja zaposlitve? Stari kliše o iskanju dela, “Ni pomembno tisto, kar veš, ampak koga poznaš«, domneva, da je na trgu dela predvsem pomembno imeti dobre povezave. Anketa iz leta 2015-2016, ki je bila objavljena na Linkedin-u je ugotovila, da je kar 85 odstotkov ljudi, ki so bili kdaj zaposleni, to službo pridobilo z mreženjem oziroma s pomočjo poznanstev. Zaradi tega dejstva me zanima, kakšna je situacija med mladimi, ki iščejo zaposlitev? Na podlagi izkušenj prijateljev in sorodnikov lahko rečem, da je bila (ali pa celo še vedno je) praksa uporabe mreženja zelo pogosta…
Category Archive: Blog
Bio zelenjava je občutno dražja, razgradljive vrečke pa se včasih razgradijo že tekom nošenja. Veliko končnih kupcev in poslovnih partnerjev ni pripravljeno plačati premije ali kupiti izdelka nižje kakovosti samo zato, ker je ta okolju prijazen. Kljub temu zelenim podjetjem vseeno uspeva. »Podjetje v Aziji za proizvodnjo para kavbojk porabi 1 l vode. To je 346 l manj, kot so jih v letu 2015 porabili za izdelavo para Levisk,« poroča The Guardian.
Vsakdo, ki je gledal znano nanizanko Friends se spomni epizode, kjer Phoebe in Joey razglabljata ali dejansko obstaja resnično nesebično dejanje. Phoebe meni, da obstaja takšno dejanje, Joey po drugi strani meni, da takšnega dejanja ni. Phoebe se skozi epizodo na vse pretege trudi najti resnično nesebično dejanje. Po številnih neuspelih poskusih pusti čebeli, da jo piči. Joeyu reče: »Čebela se je lahko pred svojimi prijatelji dokazala, medtem ko sem jaz imela od tega zgolj bolečino.« Joey jo hitro prizemlji, da je čebela po vsej verjetnosti umrla…
“Že dolgo časa nimam več izzivov.” “Napredovala nisem že šest let.” “Zadnje mesece se počutim, kot da bi šef pozabil name.” Takšne in podobne izjave pogosto slišim, ko se pogovarjam z zaposlenimi ki so obtičali na svoji karierni poti, naj bo to za nekaj mesecev ali nekaj let, in ne vedo, kako naprej. Ta pojav imenujemo karierni zastoj oz. plato. Ference idr. (1977) so ga je opredelili kot pomanjkanje kvalifikacij ali pomanjkanje želje po napredovanju, kljub temu da so priložnosti na trgu dela prisotne. Kasneje pa so znanstveniki karierni zastoj analizirali z različnih vidikov ter ugotovili, da…
Prikovani na zaslone, nemirni, napeti, utrujeni, osamljeni. Je to naša nova realnost? Berem objave prijateljev na Facebook-u, poslušam svoje starše in prebiram članke. Tako sem zasipana z informacijami o virusu, da komaj najdem prostor, kamor se lahko umaknem od vseh podatkov, norije in negative. Dejstvo je, da se je življenje, kot smo ga poznali, spremenilo. Sedaj se družimo na daljavo in pošiljamo virtualne objeme ter poljubčke. Nekateri se za zasloni učimo, opravljamo študijske obveznosti, drugi pa na ta način sedaj opravljajo svoje delo. Kako pa izolacija in delo na daljavo vplivata na naše življenje in na našo psihično blagostanje…
Ob koncu in začetku koledarskega leta, torej v decembru in januarju je čas, da nagradite zaposlene, jih pohvalite, motivirate in zastavite nove cilje ali postavite nove načine dela. Po navadi v decembru zaposleni prejmejo božičnico ali 13. plačo in se udeležijo božične službene zabave. Kaj pa letos? Veliko podjetij ima že več let podobne vnaprej načrtovane aktivnosti, ki jih letos ne bodo uspeli izpeljati, saj trenutne razmere vplivajo na marsikatero dejavnost. Pomembno pa je, da se prilagodite trenutnim okoliščinam in ne pozabite na svoje zaposlene. Verjamem, da v tem času potrebujejo pohvalo ali motivacijo, bolj kot kadarkoli prej…
Čeprav je december, vreme v Ljubljani ni več tako, kot je bilo včasih. Snega smo do zdaj imeli le za okus, nizke temeperature so že prava redkost, zmrzovanja skoraj ne poznamo več. Tudi odnosi med ljudmi so decembra 2020 drugačni, kot so bili leto poprej. Vse bolj smo oddaljeni drug od drugega, postajamo nestrpni, nezaupljivi, včasih celo vzkipljivi in agresivni. Pa ne le v privatnem življenju, ampak tudi na delovnem mestu, v šolskem okolju, pri nakupih ali pri osebnem naročanju storitev. Kaj nam manjka? Zakaj smo taki…
Spremljam upokojence. Nekateri se utapljajo v dolgčasu, morbidnosti, negativizmu, monotonosti in nesreči. So fizično in psihično postarani. Spet drugi imajo več energije kot mladi, so agilni, pozitivni, nasmejani in polni optimizma. Živijo v enakem sistemu, doživeli so bolj kot ne enake travmatične zgodovinske dogodke (vojno, revščino, bolezni), soočili so se z upokojitvijo… Sprašujem se, kaj bi lahko bilo tisto, kar botruje takšni razliki med njimi…
Zbudiš se deset do osmih, si na hitro skuhaš kavo, tako da si ob 8.00 pripravljen na predavanje. Ko končaš, si vzameš malo pavze, potem pa je tako že čas za kosilo. Po kosilu si utrujen in potrebuješ malo počitka. Okoli treh končno začneš z delom. Čez 10 minut se spomniš, da bi čaj, tako da si vzameš kratko pavzo. Ob petih si ponovno lačen, tako da si vzameš pol ure počitka. Nadaljuješ do osmih, ko ugotoviš, da si cel dan porabil za delo…
Recikliranje je dobra rešitev za varovanje okolja. Ne drži. No, vsaj ne v tolikšni meri, kot si želimo. Dolgo časa je bila v boju za varovanje okolja glavna mantra: “Recikliraj!”. Doma, na delovnih mestih in povsod drugod smo zato začeli postavljati ekološke otoke ter sčasoma ponotranjili ločevanje odpadkov…
