Uspešno izveden razgovor je lahko zelo interaktiven ter ima pozitivne učinke na delovno okolje in delo podrejenega. V praksi pa se pogosto izkaže, da so vodje na izvedbo razgovora nepripravljene in so negotove o načinu podajanja povratnih informacij. Poglejte, kako lahko vodje pripomorejo k boljši komunikaciji tekom tega pomembnega pogovora.

”Gospodična, skoraj smo pozabili. Ali opravljate kakšno prostovoljno delo?”, se je glasilo še zadnje vprašanje na mojem prvem zaposlitvenem razgovoru. Medtem, ko sem razmišljala, ali naj raje povem zgodbo o tem, kako sem predvčerajšnjim pomagala sosedi nesti težke vrečke iz trgovine vse do doma, ona pa me, mimogrede, naslednje jutro ni niti pozdravila, ali pa bi morda raje delila, kako sem brezdomcu Janezu, ki vsako jutro čaka na parkirišču, popolnoma nesebično kupila sendvič na poti na faks, je iz mene kar bleknilo: »Seveda, prostovoljna gasilka sem.« Ko sem se že poslavljala, sem dodala še nekaj v smislu, da se mi zdi pomembno, da si ljudje znamo pomagati, brez pričakovanja, da bi dobili kaj v zameno. Ob tem pa sem se v mislih kar naprej vračala k Janezu. Podoživljala sem občutek sreče, ki ga je v meni vzbudila hvaležnost v njegovih očeh. Začela sem razmišljati, kdo od naju je pravzaprav bolj profitiral…

»Ne skrbi, preveč si lepa, da bi presenetila. Ženske so morale sprejeti, da bodo na delovnem mestu soočene s seksističnimi komentarji in dvomi v njihove sposobnosti. Danes je tako odkrita diskriminacija družbeno nesprejemljiva. Sprejeti pa so tudi novi zakoni, ki določajo, da mora delodajalec zagotoviti enako obravnavo vsem zaposlenim, ne glede na njihov spol. Pa so sodobna delovna mesta res tako enakopravna? Smo res tako zelo…

Pošlješ email, o odgovoru pa ne duha ne sluha. Čakaš en teden, priklenjen si na e-pošto in jo vsaki dve minuti osvežiš, nato pogledaš še v vsiljeno pošto, ker kaj če se je mogoče tam znašel odgovor. Po desetih dneh še vedno nič, zato se opogumiš in znova napišeš sporočilo, ga pošlješ in ponovno čakaš. Počasi te začnejo oblegati dvomi, zaradi živčnosti ponoči ne moreš spati, in sprašuješ se, kaj se je pravzaprav zgodilo?

Že od malega pomnim, kako je mami nekje okoli petih popoldne iz službe prišla vsa nasmejana in z iskrico v očeh opisovala prigode svojih sodelavcev. Na malici vsak dan drugi ‘štosi’. »Jutri pa gremo med pavzo na suši. In poleti gre celoten oddelek s svojimi družinami na kampiranje ob Kolpo, saj bomo šli tudi mi a ne?« Kakšno srečo ima, da so v kolektivu tako dobri prijatelji. 

»Obrekovati ni lepo.« je nekaj, kar nas učijo že od nekdaj. Vendar se včasih kar ne moremo upreti, da kdaj pa kdaj delimo kakšno novičko s sodelavko na kavi – le kako bi lahko kaj tako zanimivega zadržali zase? Seveda pri tem ne želimo, da za naše opravljanje razve, saj imamo v splošnem precej negativno mnenje o obrekovanju kot tudi o ljudeh, ki radi opravljajo. Vprašanje torej je, zakaj potem še vedno obrekujemo? In ali lahko v obrekovanju najdemo tudi koristi?…

Ali ste vedeli, da je v Sloveniji, znotraj starejše populacije, zaposlenih le 50,2% ljudi? To pomeni, da je v starejši populaciji za 37% nižja zaposljivost, kot v populaciji srednje starosti. Globalna delovna sila postaja zmeraj bolj starostno raznolika, kljub temu pa so starejši delavci manj pogosto izbrani za zaposlitvene razgovore, službena napredovanja in se v splošnem soočajo z nižjo zaposljivostjo…

Številne študije so pokazale prednosti dobre komunikacije v tekmovalnih športih. Trenerji in tekmovalci, ki znajo učinkovito medsebojno komunicirati, bodo bolje sodelovali, njihova ekipa bo močnejša in bodo tudi bolj uspešni. Za učenje jasnega in učinkovitega sporočanja svojih misli in občutkov je v prvi vrsti odgovoren trener, veliko športnih ekip pa v svoje delo vključuje tudi delavnice učinkovite komunikacije…