Ko »vedno dosegljiv« postane »vedno utrujen«: Psihologija pravice do odklopa

Včasih je veljalo, da so spremembe edina stalnica v našem življenju. Že Heraklit je govoril, da je »najbolj stalna stvar v vesolju njegova nestalnost«. Jaz pa trdim, da nas danes spremljata dva stalna sopotnika – nenehne spremembe in digitalna tehnologija. Čeprav je ta prinesla ogromno pozitivnih učinkov, ljudje na delu vedno bolj občutijo tudi njene negativne. Eden izmed slednjih je zagotovo stalna dosegljivost. Da bi zaščitili blagostanje zaposlenih, se je v Sloveniji uveljavila pravica do odklopa, ki pomaga vzpostaviti bolj zdravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.

Avtorica: Urška Napotnik

Uvod

Sodobne raziskave javnega mnenja v Ameriki kažejo, da je podpora tehnologiji stabilna in visoka. Kljub temu pa so od leta 2023 dalje izraziteje (več kot 50%) narasle skrbi v povezavi s hitrimi spremembami, ki jih tehnologija prinaša. Družba je zaskrbljena predvsem glede umetne inteligence, zasebnosti oz. varstva podatkov in brezposelnosti, ki jo povzroča avtomatizacija dela. Prav tako ljudje vedno bolj poročajo o preobremenjenosti zaradi digitalnih informacij. K temu prispevajo tudi pritiski po večopravilnosti in hitri odzivnosti, stalno spremljanje informacij ter visoka pričakovanja delodajalcev.

“Kljub temu da ljudje tehnologijo odobravamo, se je očitno tudi bojimo.”

Negativni učinki tehnologije

Večja utrujenost, slabša koncentracija, pojavljanje glavobolov, pomanjkanje motivacije in izgorelost so samo eni izmed mnogih negativnih učinkov, ki jih digitalna tehnologija prinaša pri opravljanju dela. Vedno več ljudi poroča tudi o doživljanju t. i. tehnostresa. Gre za pojav, ko posameznik doživlja stres zaradi prekomerne uporabe tehnologije in ima občutek neuspešnega obvladovanja sodobnih računalniških tehnologij na zdrav način (več o tem: https://psihologijadela.com/2021/11/02/tehnologija-kot-vir-stresa-pri-slovenskih-univerzitetnih-pedagoskih-delavcih-validacija-vprasalnika-tehnostresa/).

Lahko bi rekli, da tehnologija na marsikaterega zaposlenega deluje kot nekakšen digitalni povodec. Delodajalcu namreč omogoča, da smo vedno dosegljivi. Nenehno na voljo. Vedno »only one call away« in potem moramo biti »there, to save the day«, če se še spomnite besedila znane pesmi Charlieja Putha iz leta 2015.

Več kot le ugasnjen telefon: Kaj pomeni odklop od dela?

Eden izmed načinov preprečevanja preobremenjenosti delavcev z digitalno tehnologijo je zavesten odklop od dela. Ta zajema tako fizični kot tudi psihološki odmik od dela, ko ne delamo in ko o delu ne razmišljamo. Združuje pasiven in aktiven proces. Takrat si namreč načrtno odpočijemo in se hkrati tudi aktivno vključimo v aktivnosti, ki nam prinašajo zadovoljstvo, sprostitev, užitek. Bodisi so to športne aktivnosti, ustvarjanje ali pa preprosto druženje s prijatelji ob kavi. Za uspešno doseganje odklopa od dela in preprečevanje negativnih učinkov digitalizacije, je novembra leta 2023 bila uzakonjena tudi pravica do odklopa. Sicer je bila ta pravica že prej zajeta v zakonodaji, in sicer v okviru določil o delovnem času, vendar pa je bila pogostokrat spregledana. Še posebej med in po obdobju covida-19, ko je naraslo število dela na daljavo, je stalna dostopnost delavcev postala nekaj pričakovanega. S sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D, https://www.gov.si/novice/2024-07-29-pravica-do-odklopa/), je danes ta pravica bolj jasno opredeljena in postavljena v ospredje.

Kako pravica do odklopa izgleda v praksi?

Delavcu pravica do odklopa daje možnost, da mu delodajalec v času dnevnega ali tedenskega počitka, letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela ne posega v prosti čas. To pomeni, da mu je zagotovljeno nemoteno obdobje za počitek, v času katerega se spočije od izvajanja delovnih nalog. Pravica do odklopa delodajalca prav tako zavezuje, da delavcu z ustrezno sprejetimi ukrepi zagotovi, da mu v dogovorjenem času upravičene odsotnosti z dela ta ne bo na razpolago. Tako mora sedaj delodajalec prilagoditi notranje pravilnike, zagotoviti ustrezno izobraževanje zaposlenih in oblikovati takšne politike, ki bodo omogočale upoštevanje pravice do odklopa. Ta zakonodaja torej ščiti delavca pred nadlegovanjem izven njegovega dogovorjenega delovnega časa in omogoča lažjo vzpostavitev meje med zasebnim in poklicnim življenjem.

Zgolj sprejetje pravilnika ne zadostuje pri doseganju odklopa od dela

Seveda pravica do odklopa ne more preprečiti mentalne obremenitve zaposlenih, na primer premlevanja o delu izven delovnega časa oziroma t. i. ruminacije. Ravno zaradi tega je zelo pomembno, da delodajalci v delovni organizaciji oblikujejo kulturo, ki podpira vzpostavljanje meje med delom in zasebnim življenjem. Potrebno je zagotoviti celovito organizacijsko prakso, ki bo omogočila dolgoročno izvajanje in zagotavljanje te pravice. Employee Assistance Program (EAP) na primer navaja, da je za zagotavljanje te pravice potrebno upoštevati določene faze. Najprej je pomembno, da se izvede celovita analiza tega, kaj zaposleni potrebujejo za to, da se bodo na delovnem mestu počutili zadovoljne in nepreobremenjene. Nato sledi faza načrtovanja sprememb. Določiti je potrebno, kaj se mora spremeniti, na kakšen način in v kakšnem časovnem okvirju. Šele potem lahko začnemo z uvajanjem sprememb, kar mora potekati na vseh ravneh organizacije. Na koncu je potrebno izvajati tudi redno evalvacijo, s katero preverjamo, ali so bile spremembe vpeljane učinkovito ali ne.

Nenazadnje zelo velika odgovornost sloni tudi na ramenih delodajalcev, ki morajo to pravico spoštovati in aktivno soustvarjati okolje, ki jo dosega. Tako se nihče ne bo počutil krivega, ker v petek zvečer ne bo odgovoril na službeno e-pošto.

O avtorici

Sem Urška Napotnik, študentka magistrskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sem vedoželjna in proaktivna oseba, ki jo veseli delo z ljudmi, še posebej z otroki in starostniki. V prostem času najraje plešem in preživljam čas v naravi.