Tehnologija kot vir stresa pri slovenskih univerzitetnih pedagoških delavcih: validacija vprašalnika tehnostresa

Pisali smo že o tem kaj sploh je tehnostres in kako ga obvladovati.

Avtorice: Manca Jelenčič, Mateja Šušteršič, Taja Žnidarič

Razvoj IKT

Informacijsko komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) je v zadnjih desetletjih privedla do mnogo pozitivnih sprememb za organizacije in sicer zmanjšanje poslovnih stroškov, povišanje učinkovitosti procesov, nove možnosti za ustvarjanje inovacij in mnogo drugih (Brynjolfsson, in Hitt, 1996 v: Tarafdar, Tu, Ragu-Nathan, in Ragu-Nathan, 2007).

Kljub veliko prednostim, ki jih IKT prinaša, obstaja veliko negativnih vplivov, ki jih lahko ima tako na organizacije kot zaposlene. IKT lahko povzroči mnoge težave tako v poslovnih procesih, vlogah in zadolžitvah zaposlenih kot tudi v organizacijski kulturi. Vse te lahko za zaposlene predstavljajo vir stresa (Chen, 2015).

Kaj je tehnostres?

Tehnostres je stres, ki ga posamezniki doživljajo zaradi uporabe IKT in ga je Brod (1984, v: Ragu-Nathan, Tarafdar, Ragu-Nathan in Tu, 2008) opredelil kot sodobno bolezen prilagajanja, ki je posledica nezmožnosti obvladovanja sodobnih računalniških tehnologij na zdrav način. Arnetz in Wiholom (1997, v: Ragu-Nathan, Tarafdar, Ragu-Nathan in Tu, 2008) pa še dodajata, da je to stanje vznemirjenosti prisotno pri zaposlenih, ki so pri svojem delu zelo močno odvisni od računalnikov. Glede na sodobni tehnološki napredek ne moremo enoznačno govoriti o stresu, ki izvira zgolj iz uporabe računalnikov, ampak lahko pojem razširimo na uporabo vse IKT, ki jo zaposleni uporabljajo pri svojem delu. Daljše izpostavljanje stresu lahko vodi v anksioznost, frustriranost, nezadovoljstvo pri delu in nizko delovno uspešnost. V daljšem časovnem obdobju lahko vodi v izgorelost in težave z duševnim zdravjem (Salanova, Llorens in Cifre, 2013, v: Berg-Beckhoff, Nielsen in Ladekjær Larsen, 2017).

Tehnostres nima samo negativnih vplivov na posameznika, ampak tudi na organizacije. Mahboob in Khan (2016) glede na pregled literature navajata, da visoka raven stresa vodi k zmanjšanju produktivnosti, zvišanju fluktuacije, absentizma in odklonskega vedenja na delovnem mestu.

Merjenje tehnostresa

Zaradi zgoraj omenjenih vplivov je smiselno, da se delovne organizacije zavedajo tudi negativnih plati, ki jih prinaša IKT na delovnem mestu in se aktivno spopadejo z njimi ter oblikujejo ustrezne strategije pomoči zaposlenim. Pomembno je, da se oblikujejo ustrezni merski pripomočki za vrednotenje tehnostresa v delovnih organizacijah. M. Tarafdar, Ragu-Nathan in B. S. Ragu-Nathan (2007) so osnovali merski pripomoček za merjenje tehnostresa. Pripomoček izhaja iz njihovega konceptualnega modela tehnostresa, ki temelji na transakcijskem modelu stresa Lazarusa in Folkmana (1984, v: Sedlar, 2014), ki so ga prilagodili področju IKT. Tarafdar in sod. (2007) predpostavljajo, da se tehnostres psihološko in vedenjsko izraža na različne načine. Opredelili so pet dimenzij, ki predstavljajo povzročitelje tehnostresa in sicer:

Preobremenjenost s tehnologijo (ang. Techno-overload) se nanaša na situacije, ko so zaposleni zaradi IKT prisiljeni delati več in hitreje. Uporaba IKT omogoča sočasno procesiranje velikega števila informacij, kar se kaže v preobremenjenosti z informacijami, prekinitvah med delom in večopravilnosti. Preobremenjenost z informacijami pomeni, da so zaposleni izpostavljeni več informacijam, kot jih lahko učinkovito sprocesirajo, kar lahko vodi k informacijski izčrpanosti. Prekinitve med delom (na primer elektronska pošta, mobilni telefoni) se nanašajo na ustvarjanje pritiska na zaposlenega k takojšnjemu odzivu na novo informacijo, kar lahko povzroči anksioznost, napetost in oteženo ohranjanje pozornosti. Pod večopravilnostjo razumemo simultano uporabo več aplikacij z namenom narediti več v čim krajšem času, zaradi česar zaposleni lahko občuti napetost.
Invazivnost tehnologije (ang. Techno-invasion) vključuje situacije, ko je zaposleni vedno in povsod dosegljiv oziroma čuti potrebo po stalni povezanosti, kar se kaže v poseganju dela v zasebno življenje.
Kompleksnost tehnologije (ang. Techno-complexity) se nanaša na situacije, ko je zaposleni zaradi kompleksnosti IKT prisiljen vložiti več časa in truda v učenje ter razumevanje uporabe novih aplikacij.
Negotovost zaradi tehnologije (ang. Techno-insecurity) vključuje situacije, ko zaposleni čuti, da je njegovo delovno mesto ogroženo zaradi ljudi, ki bolje razumejo nove IKT.
Spremenljivost tehnologije (ang. Techno-uncertanity) se nanaša na kontekst, v katerem zaradi stalnih sprememb in nadgrajevanja IKT zaposleni nima možnosti, da bi razvil dobro bazo znanja za določen sistem ali aplikacijo. Njegovo znanje hitro postane zastarelo, hkrati pa je ves čas prisotna nuja po stalnem učenju in izpopolnjevanju.

Z globalne perspektive je v zadnjih letih tehnostres v porastu. Povišane ravni tehnostresa so se pokazale pri zaposlenih znotraj nekaterih najhitreje rastočih gospodarstev na svetu kot na primer na Kitajskem, v Indiji, Indoneziji in Maleziji (Chen, 2015). Vendar pa je potrebno tehnostres preučevati v različnih socio-ekonomskih in tehnoloških okoljih, saj lahko le tako dobimo natančnejši vpogled v povzročitelje in posledice tehnostresa ter načrtujemo učinkovite ukrepe za njegovo zmanjševanje. Ker v Sloveniji vprašalnik tehnostres še ni bil preveden in uporabljen, smo se odločile za prevod in validacijo vprašalnika na vzorcu univerzitetnih pedagoških delavcev. Zanimalo nas je, ali se bo na slovenskem vzorcu pokazala enaka zgoraj opisana petfaktorska struktura tehnostresa kot v drugih kulturnih okoljih.

Pomen demografskih značilnosti pri tehnostresu

Pretekle raziskave ugotavljajo, da na doživljanje tehnostresa vplivajo tudi nekatere demografske lastnosti. Tarafdar in sod. (2011) ugotavljajo, da moški v primerjavi z ženskami doživljajo več stresa, povezanega z uporabo IKT. V splošnem ženske v primerjavi z moškimi zaznavajo uporabo IKT kot zahtevnejšo, vendar pa ženske tehnologijo uporabljajo predvsem, ko jo morajo, moški pa, ko jo želijo. Moški se tako pogosteje odločajo za uporabo IKT, zaradi česar so izpostavljeni tudi več potencialno stresnim situacijam, posledično pa poročajo o višjih ravneh tehnostresa. Na podlagi tega smo predpostavile, da bodo moški poročali o višjih ravneh tehnostresa kot ženske.

H1: Moški univerzitetni delavci bodo v primerjavi z ženskami doživljali višje ravni tehnostresa.

Na doživljanje tehnostresa ima vpliv tudi starost zaposlenega, vendar izsledki raziskav niso povsem konsistentni. Tarafdar in sod. (2011) ugotavljajo, da starejši zaposleni doživljajo manj tehnostresa kot mlajši zaposleni, k čemur naj bi pripomogle boljše organizacijske sposobnosti in boljše poznavanje učinkovitih strategij spoprijemanja s stresom. Nasprotno avtorji Day, Scott in Kelloway (2010, v: Berg-Beckhoff, Nielsen in Ladekjær Larsen, 2017) trdijo, da starejši v primerjavi z mlajšimi zaposlenimi zaznavajo IKT kot zahtevnejše za uporabo, kar vodi k doživljanju stresa. O’Driscoll in sod. (2010, v: Berg-Beckhoff, Nielsen in Ladekjær Larsen, 2017) zaključujejo, da še vedno velja prepričanje, da mlajše generacije doživljajo manj stresa, povezanega z uporabo IKT. Na podlagi preteklih raziskav smo predpostavile, da bo prišlo do statistično značilnih razlik v doživljanju tehnostresa med različnimi starostnimi skupinami.

H2: Različne starostne skupine univerzitetnih pedagoških delavcev bodo doživljale različne ravni tehnostresa.

Raziskava

Udeleženci in pripomočki

Vprašalnik je odprlo 528 posameznikov, v celoti pa ga je izpolnilo 435 udeležencev. Uporabile smo vprašalnik tehnostresa (ang. Technostress Questionnaire), avtorjev Ragu-Nathan, M. Tarafdar, B. S.Ragu-Nathan in Q. Tu (2008), ki v slovenskem prostoru še ni bil uporabljen, zato smo ga prevedle v slovenščino.

Povzetek rezultatov

V raziskavi nas je zanimala, ali se bo na slovenskem vzorcu univerzitetnih pedagoških delavcev pokazala enaka struktura tehnostresa kot v drugih kulturnih okoljih. Hkrati nas je zanimalo, ali spol in starost vplivata na doživljanje tehnostresa pri zaposlenih. Spol se ni statistično značilno povezoval z merjenim konstruktom, medtem ko so se pri različnih starostnih skupinah pokazale statistično značilne razlike. Najvišje ravni tehnostresa doživljajo zaposleni v srednji odraslosti, najnižje v pozni.

Po pregledu obstoječe literature o prisotnosti tehnostresa med zaposlenimi smo ugotovile, da je raziskovalno zanimanje za področje vpliva IKT na delovni proces v zadnjih letih večje, vendar kljub temu prevladuje literatura, kjer so dejavniki IKT zgolj omenjeni, ne pa tudi sistematično raziskani. Tu vidimo še veliko prostora za napredek, saj je IKT vedno bolj prisotna na vseh področjih življenja in posledično prinaša spremembe tako pri delu kot pri usklajevanju dela z zasebnim življenjem. Zaradi tega je nujno problematiki nameniti več pozornosti, ugotovitve pa uporabiti pri načrtovanju uporabe novih IKT. Še posebej pomembne so ugotovitve za vodilne znotraj organizacij, saj lahko z ozirom na izsledke raziskav svojim zaposlenim nudijo podporo in omogočijo učinkovito uporabo IKT, ki ne bo predstavljala vira stresa.

Načinov, s katerimi lahko organizacije zmanjšujejo tehnostres zaposlenih, je veliko, na primer preko spodbujanja računalniške pismenosti z izobraževanji o uporabi novih sistemov in aplikacij, ki zaposlenim olajšajo začetno spoznavanje in uporabo novih tehnologij. Poleg tega je potrebno, da organizacije zagotovijo ustrezno tehnično podporo, ki je zaposlenim lahko dostopna in zmanjšuje stres, ki ga povzročajo zahtevne aplikacije in sistemi ter nenehne spremembe le-teh. Prav tako lahko zmanjšajo tehnostres tudi preko spodbujanja vključenosti zaposlenih v tehnološki razvoj. To lahko dosežejo preko informiranja, zakaj je potrebno sploh uvajati nove tehnologije, aplikacije ali sisteme in jih vključijo v proces načrtovanja vpeljave sprememb, hkrati pa jih spodbujajo k uporabi IKT. Možni načini zmanjšanja tehnostresa pri zaposlenih so spodbujanje inovacij, ustvarjanje organizacijske klime, ki zaposlene spodbuja k učenju in preizkušanju novosti, ki jih IKT prinaša ter jih tudi nagrajuje (Day idr., 2012).

Podrobneje si lahko o raziskavi preberete v seminarski nalogi:

jelencic-sustersic-znidaric-tehnostres.docx Prenos

LITERATURA

Berg-Beckhoff, G., Nielsen, G. in Ladekjær Larsen, E. (2017). Use of information communication technology and stress, burnout, and mental health in older, middle-aged, and younger workers–results from a systematic review. International journal of occupational and environmental health, 23(2), 160–171.

Chen, L. (2015). Validating the technostress instrument using a sample of Chinese knowledge workers. Journal of International Technology and Information Management, 24(1), 65–82.

Day, A., Paquet, S., Scott, N. in Hambley, L. (2012). Perceived information and communication technology (ICT) demands on employee outcomes: The moderating effect of organizational ICT support. Journal of occupational health psychology, 17(4), 473–491.

Mahboob, A. in Khan, T. (2016). Technostress and Its Management Techniques: A Literature. Journal of Human Resource Management, 4(3), 28–31.

Ragu-Nathan, T. S., Tarafdar, M., Ragu-Nathan, B. S. in Tu, Q. (2008). The consequences of technostress for end users in organizations: Conceptual development and empirical validation. Information systems research, 19(4), 417–433.

Sedlar, N. (2014). Vloga informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri doživljanju poklicnega stresa. Delo in varnost, 59(1), 42–51.

Tarafdar, M., Tu, Q., Ragu-Nathan, B. S. in Ragu-Nathan, T. S. (2007). The impact of technostress on role stress and productivity. Journal of Management Information Systems, 24(1), 301–328.

Tarafdar, M., Tu, Q., Ragu-Nathan, T. S. in Ragu-Nathan, B. S. (2011). Crossing to the dark side: examining creators, outcomes, and inhibitors of technostress. Communications of the ACM, 54(9), 113–120.