Učinkovita gradnja tima je ena izmed pomembnih nalog organizacije. Kljub temu, da vemo, da na uspešnost tima vplivajo številni dejavniki, v literaturi veliko pozornosti posvečajo raznolikosti med člani tima ter njihovim timskim vlogam. Poznavanje timskih vlog ter njihovih značilnosti nam nudi vpogled v delovanje tima, daje nam osnovo za gradnjo učinkovitega tima ter smernice za načrtovanje dejavnosti teambuildinga.

Kaj so vloge?

Vloge lahko opredelimo opredelimo na dva načina:

1. Antropološko – sociološki pogled: Gre za kombinacijo vrednot, prepričanj in vedenj, ki ga pripišemo posamezniku, ki zavzema določeno socialno pozicijo in je povezana s specifičnim socialnim statusom. Vloga je opredeljena kot vedenje osebe v odnosu do njene socialne pozicije in socialnega statusa (Linton, 1945; v: Aritzeta, Swailes in Senior, 2007).
2. Psihosocialni pogled: Gre za vedenje, ki ga pričakujemo od posameznika, ki zavzema specifično pozicijo (Biddle, 1979). Kognicija in pričakovano vedenje, ki je povezano s pozicijo sta pomembna za uspešnost v vlogi (Katz in Kahn, 1978; v: Aritzeta, Swailes in Senior, 2007).

Pogoji za učinkovito delovanje tima

Belbin je leta 1981 v svoji knjigi Management teams: Why they succeed or fail, prestavil svojo teorijo timskih vlog. V svoji knjigi je predpostavil, da mora biti za učinkovit tim izpolnjenih 5 pogojev:

1. vsak član preko svoje funkcionalne in timske vloge prispeva k doseganju ciljev;
2. med drugimi funkcionalnimi in timskimi vlogami je potrebno optimalno ravnovesje, odvisno od ciljev in nalog tima;
3. učinkovitost tima je odvisna od obsega, do katerega člani pravilno prepoznajo in se prilagodijo prednostim;
4. osebnostne značilnosti ter duševne sposobnosti so podlaga za nekatere timske vloge ter omejujejo sposobnost za druge timske vloge; ter
5. tim lahko najbolje razporedi svoje tehnične vire za zagotovitev uspešnosti le, kadar ima celoten obseg in ravnovesje med timskimi vlogami (Belbin, 1981; v: Fisher, Hunter in Macrosson, 2001).

Funkcionalne in timske vloge

Vsak član tima ima v timu dvojno vlogo: funkcionalno in timsko.  Funkcionalna vloga se nanaša na strokovno znanje in izkušnje posameznika. Timsko vlogo pa je Belbin opredelil kot vedenjske vzorce, ki jih posameznik razvije v skupini in načine, s katerimi vstopa v interakcijo z ostalimi člani tima (Aritzeta, Swailes in Senior, 2007). Timska vloga opisuje, kako se posameznik prilega v tim, ne pa kakšno funkcijo ima v timu.

Belbin je opredelil devet timskih vlog, ki so predstavljene v tabeli. V tabeli so poleg značilnosti posameznih timskih vlog prikazane tudi teoretične podobnosti med vlogami (npr. kognitivni stil, način reševanja konfliktov…). Te značilnosti so pomembne za razumevanje dinamike tima in načrtovanje aktivnosti teambuildinga (Aritzeta, Swailes in Senior, 2007).

Tabela 1. Timske vloge, njihove značilnosti, prednosti in možne slabosti (Bajec, 2013; Belbin, 2011; Senaratne in Gunawardane, 2015).

Timska vloga	Tipične značilnosti	Pozitivne lastnosti	Možne slabosti	Kdaj jih potrebujemo?
Izvajalec	Konzervativen, predvidljiv, vesten	Dobre organizacijske sposobnosti, praktičen, trdo dela, samodiscipliniran, vesten, opravi tudi rutinska dela, sistematičen	Nefleksibilen, se ne odziva na nepreverjene ideje, lahko tog, vztraja pri načelih, ne vidi novih priložnosti	Kadar je potreben deloven in sistematičen način reševanja problemov.
Koordinator	Miren, samozavesten, obvladan	Sposoben sprejeti ostale člane tima glede na njihove prednosti in brez predsodkov, močan čut za objektivnost, optimalno izkorišča vire, pozna prednosti in pomanjkljivosti članov ter skupine, je miren in stanoviten	Povprečno inteligenten in povprečno ustvarjalen, ni izrazito kreativen	Kadar se je s problemom potrebno soočiti mirno.
Spodbujevalec	Napet, dinamičen, družaben	Sposoben delovanja pod pritiskom, visoko motiviran in vztrajen, spodbuja ostale člane, jim postavlja izzive	Nagnjen k provokaciji, razdražljivosti in nepotrpežljivosti, lahko nestrpen in napet, nepotrpežljiv, trmast in moteč za ostale člane	Kadar imamo potrebo po spremembi.
Inovator	Individualističen, resen, neortodoksen	Genialen, bujna domišljija, inteligentnost in znanje, kreativen, domiseln, neortodoksen, rad se loteva zapletenih in težavnih problemov, lahko spregleda protokole in predpisane postopke	Ne zanimajo ga sposobnosti realizacije, sanjaški	Kadar je potrebno ustvariti predloge ter rešiti kompleksen problem.
Raziskovalec virov	Ekstravertiran, entuziastičen, radoveden, komunikativen	Sposobnost vzpostavljanja kontakta z ljudmi in raziskovanja novosti, sposobnost za soočanje z izzivi, odlično prepoznava priložnosti, raziskuje ideje, ima dobre komunikacijske sposobnosti, predstavlja vez med skupino in okoljem	Nagnjen k izgubi interesa po tem, ko prvotna navdušenost mine, nima pravih idej	Kadar je potrebno vzpostaviti zunanji kontakt ter kasnejša pogajanja.
Kritik	Trezno razmišljanje, nečustven, preudaren	Realen, analitičen, odloča se racionalno, s premislekom, razmišlja strateško in dolgoročno	Primanjkuje mu inspiracije ali sposobnosti za motiviranje drugih, lahko je nečustven, pretirano kritičen, brez občutka za okolico, dlakocepski	Kadar je uspeh ali neuspeh odvisen od relativno majhnega števila kriznih odločitev.
Timski delavec	Socialno usmerjen, blag in občutljiv	Ima sposobnost odzivanja na ljudi in situacijo, dviguje timski duh, pomembno mu je vzdušje v skupini, motijo ga nesporazumi, bori se za pravice drugih, je razumevajoč in zna prisluhniti	V kritičnih situacijah neodločen, hitro zapade pod vpliv močnejšega	Pod vodilnim režimom, kjer so konflikti pogosti ali navidezno zatreti.
Dovrševalec	Natančen, metodičen, vesten, prizadeven	Sposobnost izpeljati stvari do konca, perfekcionist, pazi, da se ne dogajajo napake, da se skupina drži rokov, ne mara površnosti, netočnosti	Nagnjenost k zaskrbljenosti zaradi majhnih stvari, lahko nestrpen in perfekcionističen	Kadar delovne naloge zahtevajo natančnost in visoko koncentracijo.
Strokovnjak	Strokoven, nezainteresiran za druge, resen, samodiscipliniran, učinkovit	Umirjen, notranje motiviran, ima poglobljena, specialistična znanja, poglablja znanje	Njegov prispevek je ozek, lahko se preveč zadržuje pri tehničnih podrobnostih in tehnologijah, praviloma ga ne zanima delo z drugimi	Kjer je produkt ali storitev organizacije osnovana na določenih redkih veščinah ali znanju.

Belbin (1981; v: Fisher, Hunter in Macrosson, 2001) pravi, da posameznik lahko učinkovito deluje v različnih timskih vlogah. V delovnih timih torej obstaja devet timskih vlog. Njegova osnovna ideja je bila, da mora biti tim za optimalno delovanje sestavljen iz posameznikov, ki delujejo v vsaki izmed opredeljenih vlog. Kadar organizacija sestavlja tim in izbira kandidate, naj bi si prizadevala zagotoviti prisotnost vseh timskih vlog znotraj tima. Najprej identificiramo osebnostne značilnosti posameznika in na podlagi tega opredelimo specializirane vloge znotraj tima. Potrebno je poudariti, da ni nujno, da ima tim devet ljudi. Pomembno je le, da je v timu zastopana vsaka od vlog in en posameznik lahko pokriva več vlog hkrati.

Belbinove timske vloge lahko razdelimo v tri skupine:

• usmerjenost v akcijo (dovrševalec, spodbujevalec, izvajalec),
• usmerjenost v ljudi (koordinator, timski delavec, raziskovalec virov), ter
• usmerjenost v ideje (inovator, kritik, strokovnjak).

Kot smo že omenili, je za uspešno delovanje tima potrebno ravnovesje med vlogami. Osredotočenost na posamezno komponento ali ignoriranje katere izmed komponent lahko neugodno vpliva na delovanje tima.

Uporabna vrednost Belbinove tipologije

Na podlagi poznavanja Belbinove tipologije lahko oblikujemo individualne profile ali profil tima. S pomočjo individualnega profila lahko določimo ustrezno vlogo posameznika v timu. Ta spoznanja lahko uporabimo za razporejanje kadrov ali karierno svetovanje. Poleg tega lahko zmanjšamo razhajanja v samopercepciji ter ocenami drugih. Individualni profil lahko uporabimo za svetovanje za bolj učinkovito rabo spretnosti znotraj tima ter nadgradimo učinkovitost tima. Pomemben pa je tudi za prepoznavanje potreb po treningu in razvoju.

Profil tima nam lahko služi kot osnova za načrtovanje teambuildinga za boljšo izrabo virov članov tima. Te informacije nam služijo za gradnjo tima. Identificiramo lahko pomanjkljivosti tima, informacije pa nam lahko služijo tudi za reševanje konfliktov in gradnjo odnosov znotraj tima.

Zakaj je poznavanje timskih vlog pomembno za oblikovanje in vodenje učinkovitih timov, si lahko ogledate v videu:

Povezave za tiste, ki želite izvedeti več o tem:

V filmčku Belbinove timske vloge si oglejte, katere timske vloge zasedajo posamezniki v timih in kako se različne vloge kažejo v njihovem obnašanju.

Študentke prvega letnika magistrskega študija psihologije so posnele kratek film z naslovom Kreativne tehnike iskanja rešitev v timu, kjer lahko spoznate nekaj tehnik iskanja rešitev, ki jih lahko uporabite pri delu v timu.

V študijskem letu 2013/14 so študenti Fakultete za upravo, Univerze v Ljubljani, pod mentorstvom dr. Eve Boštjančič raziskovali ter pripravili predstavitev z naslovom Kako zgraditi učinkovit tim v javni upravi.

Razmišljanje dr. Eve Boštjančič v svojem blogu z naslovom Team ali Tim razmišlja in podaja primere o izrazih, ki so v rabi na področju psihologije dela ter še niso poenoteni med različnimi strokami ali usklajeni med posamezniki z istega področja.

Več o tem si lahko preberete v naslednjih člankih: 

Aritzeta, A., Swailes, S. in Senior, B. (2007). Belbin`s team role model: Development, validity and applications for team building. Journal od management studies, 44(1).

Bajec, B. (2013). Vaje iz predmeta Kadrovska psihologija: interno gradivo. Ljubljana: Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete.

Belbin, M. (2011). Team roles. Sneto 27. 12. 2014 s strani  http://www.belbin.com/content/page/49/BELBIN(uk)-2011-TeamRoleSummaryDescriptions.pdf

Fisher, S. G., Hunter, T. A. in Macrosson, W. D. K. (2001). A validation study of Belbin`s team roles. European journal of work and organizational psychology, 10(2), str. 121-144.

Senaratne, S. in Gunawardane, S. (2015). Application of team role theory to construction design teams. Architectual engineering and decision management, 11 (1), str. 1-20.

Tina Zakrajšek