Zelena delovna mesta so delovna mesta, s katerimi se preko zmanjševanja porabe energije, vode, surovin in spodbujanja brez-ogljične ekonomije izognemo onesnaževanju in pripomoremo k varovanju biološke raznolikosti ter obnove ekosistemov (UNEP). Potrebe po zelenih delovnih mestih po svetu naraščajo. V mnenjski raziskavi, ki jo je leta 2010 izvedlo Združenje upravljalcev s človeškimi viri, so odkrili, da … Nadaljujte z branjem
V študijskem letu 2015/16 so študentje 3. letnika psihologije v okviru seminarja pri Psihologiji dela, pod mentorstvom dr. Boštjana Bajca, na slovenski strani Wikipedije uspešno dopolnili nabor osnovnih pojmov na področju psihologije dela. Preberete lahko o romantičnih razmerjih na delovnem mestu, načrtovanju nasledstva, vplivu prostora na delo, dopustu, komunikaciji z organizacijami v tujini in še … Nadaljujte z branjem
Pišeta: Darja Sušelj in Jasna Mihelčič Zagotovo ni vsak standard kakovosti tudi učinkovit. Učinkovit standard kakovosti namreč dosega željen in pričakovan učinek in cilje. Sama učinkovitost je v veliki meri odvisna od poznavanja postopkov in kompetentnosti za vodenje teh postopkov, metod in tehnik. Več kot imamo znanja, izkušenj za delo in bolj, ko smo usposobljeni, … Nadaljujte z branjem
Pišeta: Tina Šibenik in Doris Fras »Ljudje, ki pričakujejo nagrade za svoje delo so manj uspešni kot tisti, ki za zaključevanje svojih nalog ne pričakujejo nobenih nagrad!« (Alfie Kohn) Pa pojasnimo za začetek naslov. Večina od nas pozna pregovor »o korenčku in palici«, pa vendar imajo ljudje različna razumevanja o tem, kaj točno naj bi … Nadaljujte z branjem
Pišeta: Mateja Sovdat in Tina Semenič »Ne bogati nas tisto, kar smo slišali, temveč tisto, kar smo doživeli!« (Karl Gloersen) Mentorstvo v UKC Ljubljana predstavlja lep primer dobre prakse, Starejši zaposleni, polni izkušenj in znanja, namreč učijo motivirane mlade, željne učenja, ki svojo karierno pot šele začenjajo. Mladi v UKC Ljubljana brez prakse ne morejo pridobiti … Nadaljujte z branjem
Prve raziskave organizacijske pravičnosti izvirajo iz 60ih let (Adams, 1963, 1965; v: Cohen-Charash in Spector, 2001). Cohen-Charash in Spector (2001) sta objavila metaanalizo, v kateri sta se osredotočila na spremenljivke, ki se povezujejo z zaznavo pravičnosti v organizaciji. Preverjala sta, kako se distributivna, postopkovna in interakcijska nepravičnost povezujejo z delovno uspešnostjo, kognicijo ter čustvi zaposlenih … Nadaljujte z branjem
Neka mera nepoštenosti je v socialnih, poslovnih in osebnih interakcijah sprejemljiva. Zlomi velikih podjetij pa nam postavljajo vprašanja o tem, kako regulirati nepoštenost organizacij. Vzroke za nepoštenost opisujejo različni modeli in teorije, v kontekstu organizacijske nepoštenosti pa je za obravnavo posebej zanimiva samopodoba in samo-zavajanje managerjev ter predsedstva korporacije. Nepoštenost Hall (2013) definira kot vedenje, … Nadaljujte z branjem
