Psihologija dela / Uspešnost in učinkovitost

Delo s starejšimi zaposlenimi

Pišeta: Mateja Sovdat in Tina Semenič

»Ne bogati nas tisto, kar smo slišali, temveč tisto, kar smo doživeli!« (Karl Gloersen)

Mentorstvo v UKC Ljubljana predstavlja lep primer dobre prakse, Starejši zaposleni, polni izkušenj in znanja,  namreč učijo motivirane mlade, željne učenja, ki svojo karierno pot šele začenjajo. Mladi v UKC Ljubljana brez prakse ne morejo pridobiti kvalitetnih izkušenj. Pri pridobivanju izkušenj so jim v veliko pomoč starejši zaposleni, ki jih v svoje delo uvajajo na podlagi mentorstva.

Univerzitetni klinični center Ljubljana je javni zdravstveni zavod, ki opravlja zdravstveno, izobraževalno in raziskovalno dejavnost na področju zdravstva. Organizacijsko je UKC Ljubljana širše razdeljen na temeljno zdravstveno dejavnost, dejavnosti skupnega pomena, strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve. Ustanovitelj UKC je Republika Slovenija. V UKC Ljubljana je deset samostojnih klinik in kliničnih inštitutov, izvajalcev dejavnosti skupnega pomena pa je pet – Lekarna, Služba bolniške prehrane in dietoterapije, Reševalna postaja, Oskrbovalne službe in Tehnično-vzdrževalna služba. Tretja delitev organizacijske strukture UKC Ljubljana pa je na strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve, za katere so organizirani sektorji, službe in oddelki na naslednjih področjih: splošnem, pravnem, kadrovsko-izobraževalnem, finančno-ekonomskem, komercialnem, na področju informacijske tehnologije, zagotavljanja kakovosti in varnosti ter ostalih področjih strateškega upravljanja.

Za uspešnost organizacije je zelo pomembno vlaganje v zaposlene. Usposobljen in utečen kader se stara, mladim pa primanjkuje izkušenj in prakse. Tako kot v drugih zdravstvenih zavodih se tudi v UKC Ljubljana izvaja klinično usposabljanje, katerega cilj je pridobivanje znanja in veščin ob neposrednem delu s pacienti. Mentorji v zdravstvu ne izhajajo zgolj iz splošnih, teoretskih konceptov, temveč so njihov najmočnejši vir prav njihove lastne izkušnje in dobro razvita sposobnost  komuniciranja.

Starejši klinični mentorji v večji meri spodbujajo študente k postavljanju vprašanj ter študente pogosteje vključujejo v diskusije. Prav tako obstaja statistična pomembnost povezave med starostjo kliničnih mentorjev in zavedanjem pomena spodbujanja refleksije, saj starejši klinični mentorji študentom večkrat predstavijo problem ter jim dajo možnost, da ga poskušajo rešiti, pri tem pa jih spodbujajo h kritičnemu razmišljanju. Pomembna ugotovitev je tudi, da starejši klinični mentorji vsakemu študentu prilagodijo metodo dela glede na njihove potrebe in izkušnje. Učenje z mentorstvom je torej sodelovalno.

Starejši ljudje so bolj izkušeni in bolj zreli pri sprejemanju odločitev. Pomembno je, da jih pri njihovem delu vključimo v dodatne dejavnosti, kot je mentorstvo. V našem okolju je sicer kulturno nesprejemljivo, če delaš preko upokojitvene starosti. Pritisk se čuti predvsem iz strani mladih, saj večinoma razmišljajo na način, da starejši ljudje zasedajo njihova mesta in bodo posledično ostali brez zaposlitve. Tudi zato je pomembna povezanost med mladimi in starejšimi. Dejavno staranje je temelj povezovanja z drugimi generacijami. Ravno ta povezanost med mladimi in starejšimi je pri mentorstvu zelo učinkovita. Starejši, izkušeni ljudje, učijo mlade, neizkušene. To se kaže tudi v primeru dobre prakse Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Starejši ljudje v UKC Ljubljana so z leti delovnih izkušenj pridobili značaj uspešnih in produktivnih delavcev.

Kot učna baza je UKCL v tesnem sodelovanju s Srednjo zdravstveno šolo, Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice in Visoko šolo za zdravstvo Ljubljana. Glede na to, da so skupine študentov na praksi zelo velike, so mentorji ves čas vključeni v praktični izobraževalni proces.

Mentorji zdravstvenih delavcev morajo imeti ustrezno strokovno izobrazbo, veliko delovnih izkušenj in strokovnih znanj ter sposobnosti, da ocenijo in oblikujejo ustrezno učno okolje in omogočijo pripravnikom pridobivanje ustreznih znanj. Od mentorja zdravstvenega delavca se pričakuje primerna strokovna izobrazba, kvalifikacija in strokovne izkušnje, ki dopuščajo prevzemanje strokovne odgovornosti za delo s pripravniki ter za njihovo kakovostno izobraževanje in usposabljanje.

Klinično podiplomsko izobraževanje v medicini, predvsem specializacija, temelji na mentorskem poučevanju, ki ga definira odnos med mentorjem in učencem. Učenec – specializant naj bi najprej spoštoval klinično delo, torej neposredno delo z bolnimi ljudmi, nato področje svoje specializacije in končno svojega mentorja, ki mu posreduje svoje znanje in izkušnje. Vzpostavitev spoštljivega odnosa do pouka, predmeta pouka in mentorja je pri mentorskem načinu poučevanja nujna ne samo za uspešen potek in zaključek pouka ampak tudi za vzgajanje pravilnega odnosa do zdravniškega dela nasploh.

Mentorji izvajajo izobraževanje in usposabljajo zdravnike na več ravneh in v različnih področjih specializacije (pripravništvo, specializacije) ter opravljajo različne vrste mentorskega dela (glavni mentorji, neposredni mentorji). Nekateri izmed vrhunskih specialistov UKCL opravljajo tudi naloge nacionalnih koordinatorjev za posamezne specializacije in nadzornikov kakovosti izvajanja programov specializacij.

Izobraževanje in usposabljanje mladega kadra v zdravstvu sta zelo zahtevni in odgovorni nalogi. Zato mora imeti mentor primerno stopnjo izobrazbe, predvsem pa delovne izkušnje ter kakovostno strokovno znanje. Današnje klinično okolje je izredno nepredvidljivo in dinamično. Odgovornost mentorja je, da ustvari podporno učno okolje. Mentor pomaga študentom oziroma mlademu kadru pri razvoju potrebnih veščin in samozavesti za prenos teorije v prakso. Mentorstvo v UKC Ljubljana pušča pozitivne sledi tako na mladih zaposlenih kot v javnem zdravstvenem zavodu, saj zaradi tega dosega boljše rezultate, starejši pa so bolj motivirani za svoje delo, saj vedo, da svoje znanje prenašajo na mlade. Motivirani pa so tudi mladi, saj s tem dosegajo dobre rezultate, ker imajo ves čas poleg sebe “učitelja” ki jih spremlja pri vseh pomembnih nalogah in odločitvah. Univerzitetni klinični center je namreč pomemben zdravstveni zavod, kjer se napak ne dopušča.

________________________________________________________________

Mateja Sovdat

 

 

Mateja Sovdat rada potuje, pri čemer jo navdušuje spoznavanje novih držav in ljudi.V prostem času teče in bere.

 

 

Tina Semenič 

Tina Semenič je zaposlena v UKC Ljubljana kot strokovni sodelavec za upravno-pravne zadeve. V prostem času rada teče v naravi, pleše ter obiskuje bližnje in daljne kraje.

Advertisements