Neka mera nepoštenosti je v socialnih, poslovnih in osebnih interakcijah sprejemljiva. Zlomi velikih podjetij pa nam postavljajo vprašanja o tem, kako regulirati nepoštenost organizacij. Vzroke za nepoštenost opisujejo različni modeli in teorije, v kontekstu organizacijske nepoštenosti pa je za obravnavo posebej zanimiva samopodoba in samo-zavajanje managerjev ter predsedstva korporacije.

Nepoštenost Hall (2013) definira kot vedenje, ki zajema zavajanje, utajo, ustvarjanje lažnega vtisa in/ali maskiranje samega sebe. Rezultate nepoštenega vedenja v tem seminarskem delu avtorica Alenka Potočnik povezuje z rezultati neetičnega, nelegalnega in deviantnega vedenja, saj je namen vseh okoriščanje posameznikov, v kontekstu organizacije pa je to višanje profita na račun goljufanja svojih deležnikov.

Raziskovalci k ugotavljanju neetičnih vedenj pristopajo iz različnih vidikov. Prav tako se v raziskave uspešnosti organizacij vključuje različna produktivna in kontraproduktivna vedenja. Nepoštena dejanja so lahko neetična, navadno tudi destruktivna za samo organizacijo, celo kazniva. Za celostno obravnavo pojava nepoštenosti v organizacijah avtorica predstavi in opiše različne koncepte, ki obravnavajo zavajanja, utajo, ustvarjanje lažnega vtisa in/ali maskiranje samega sebe.

Ali se neetično lahko ravna tudi pri delu za dobro organizacije (in ne posameznika)?  Kdo so posamezniki, ki neetično ravnajo v dobro organizacije in katere zunanje sile pri tem delujejo na posameznika? Kateri so dejavniki nepoštenosti v organizacijah in od česa so odvisni? Kakšne so posledice nepoštenosti v organizaciji? Kakšna je vloga managerjev pri etiki organizacije? Kako spodbuditi etično klimo v organizaciji?

Odgovore na ta vprašanja si lahko preberete v seminarski nalogi avtorice Alenke Potočnik z naslovom Nepošteno vedenje organizacij.

Tina Zakrajšek