Pozitivno organizacijsko vedenje

Nedenarno nagrajevanje ali kdo si zasluži korenček na fakulteti za upravo

Pišeta: Tina Šibenik in Doris Fras

»Ljudje, ki pričakujejo nagrade za svoje delo so manj uspešni kot tisti, ki za zaključevanje svojih nalog ne pričakujejo nobenih nagrad!« (Alfie Kohn)

Pa pojasnimo za začetek naslov. Večina od nas pozna pregovor »o korenčku in palici«, pa vendar imajo ljudje različna razumevanja o tem, kaj točno naj bi bilo mišljeno s korenčkom in kaj s palico. S tem pregovorom pravzaprav mislimo na prispodobo za nek cilj/nagrado za nekoga. Palica v pregovoru pa služi zgolj kot sredstvo, s katerim naredimo »predmet poželenja« (korenček) nekomu nedosegljiv oz. pogojno dosegljiv. Ta pregovor se uporablja takrat, ko mislimo na to, da cilj/nagrada (korenček na koncu palice) nekoga pripravi do določenih dejanj, ki so v interesu tistega, ki ta korenček ponuja.

Nagrajevanje je lahko denarno ali nedenarno. V mnogih študijah je bilo na podlagi raznih vprašalnikov dokazano, da si ljudje nedenarne nagrade zapomnijo dosti bolj kot denarne, saj je na nedenarne nagrade pripeta tudi čustvena komponenta. Nedenarno nagrajevanje lahko pomeni pohvalo ali priznanje bodisi posameznemu zaposlenemu ali skupini. (Glej tudi: 10 najboljših nedenarnih načinov motiviranja zaposlenih.)

V zasebnem sektorju nimamo posebnega problema s predstavo o nedenarnem nagrajevanju, še posebej, ko imamo pred očmi toliko primerov dobre prakse. Trend v celotnem vrhu seznama najuspešnejših 100 podjetij so na primer brezplačne počitnice. Razvijalec programske opreme Ultimate Software svoje zaposlene na vsaki dve leti nagradi z brezplačnimi počitnicami. Zaposleni pa pogosto želijo le pohvalo za svoje dobro delo. Jim Pack, predsednik uprave AdvancedMD, na primer zaposlenim, ki si zaslužijo priznanje, na bankovec za dva dolarja lastnoročno napiše »hvala«. V treh letih izvajanja tega načina je le en delavec vprašal, ali ga lahko unovči. Dober primer takšnega načina nagrajevanja je tudi podjetje NetApp, kjer menedžerji opazujejo zaposlene pri delu in ko »ujamejo« nekoga, ki počne nekaj prav, o tem obvestijo podpredsednika Toma Mendozo, ki se nato ob koncu dneva 10 do 20 zaposlenim zahvali za njihovo dobro opravljeno delo. Predsednik uprave Cisco Systems Inc.’s vsak mesec eno uro gosti t. i. rojstnodnevni zajtrk, na katerega so povabljeni vsi zaposleni, ki imajo v tem mesecu rojstni dan.

Kako pa nedenarno nagrajevanje poteka v javnem sektorju, kjer so sredstva za materialne nagrade omejena? Ker se, po resnici povedano, s tem nismo nikoli kaj preveč ukvarjali, sva z začudenjem ugotovili, da o nedenarnem nagrajevanju obstajajo celo zakoni in pravilniki za področje javnega sektorja. Pravilnik o sistemu nedenarnega nagrajevanja ima tudi Univerza v Ljubljani, ki spada med izvajalce javnih služb, zato ni bilo treba pogledati prav daleč, da bi se seznanili s primerom nedenarnega nagrajevanja. S tega vidika sva se zato osredotočili na Fakulteto za upravo in zaposlene povprašali, kako se nedenarno nagrajevanje uveljavlja v njihovi praksi. Praksa nedenarnega nagrajevanja na fakulteti sicer sistemsko še ni popolnoma urejena, vendar pa obstajajo določene spodbude, ki jih opredeljujejo kot nedenarno nagrajevanje zaposlenih.

janez stareNa fakulteti naju je toplo sprejel dekan fakultete, prof. dr. Janez Stare, ki nama je povedal, da na fakulteti v največji meri sledijo načelu »imeti se dobro«, predvsem v smislu vzpostavljanja prijetnega delovnega vzdušja ter dobrih medosebnih odnosov med zaposlenimi.

Ena izmed novejših metod nedenarnega nagrajevanja, ki jo je z začetkom svojega mandata uvedel dekan, so skupni tematsko obarvani zajtrki za zaposlene, ki potekajo vsak četrti četrtek. To druženje ob zajtrku poteka tako, da si izberejo neko temo, ki se nanaša na primer na zdravo prehrano, izdelavo smoothie napitkov ali deljenje kulinaričnih receptov in o tem se potem debatira. Kot zanimivost lahko poveva, da je navdušenje zaposlenih ob tem zajtrku veliko in je fakulteto pripeljalo celo do nakupa smoothie maker-ja. Vzpostavljanje prijaznejšega okolja pa se na fakulteti ustvarja tudi z drugimi oblikami spodbud, kot so kave, čaji, sadje, rogljički in podobno. Če pogledamo denarno vrednost vseh teh dobrin, ki so na voljo zaposlenim, se lahko številke gibljejo tudi do 1000 € mesečno, kar pa je malenkost v primerjavi s tem, kako te dobrine vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Bolj prijazno in domače okolje se vzpostavlja tudi med prazniki, primer za to je okraševanje božičnih smrekic v vsakem nadstropju, adventni venčki in podobno. To so dobrine, ki v zaposlenih vzpostavijo drugačno vzdušje in nihče se ne bo ob tem spraševal, zakaj neka sveča na adventnem venčku gori in ali je to previsok strošek za javni sektor. Poleg ustvarjanja prijaznega okolja pa se spodbuja tudi ustvarjalnost zaposlenih izven delovnega časa. Nekateri zaposleni se v prostem času posvečajo različnim hobijem kot na primer gojenju zelišč, rezbarstvu in podobno, ki jih nato z veseljem delijo s svojimi sodelavci. Iz različnih vrst zelišč nato kuhajo različne čaje; zaposlenega, ki se ukvarja z rezbarstvom, pa so na fakulteti počastili z razstavo njegovih izdelkov. To je nagrada, ki posameznemu zaposlenemu zelo veliko pomeni. Prav tako fakulteta zaposlenim omogoča razne izobraževalne tečaje, tečaje prve pomoči, fleksibilnost pri izbiri dopustov in podobno. Nudi jim tudi parkirišče za avtomobile, nekateri pa imajo tudi svoje službene telefone. Kot zanimivost lahko poveva, da sta na fakulteti zaposlenim na voljo tudi dve kolesi, in sicer moško in žensko, ki ju lahko po želji uporabljajo.

Zanimivi področji, ki ju fakulteta izvaja z namenom spodbujanja zaposlenih, sta tudi »zemljevid znanja«, ki poteka tako, da sodelavci drug drugemu predavajo o področjih, ki jih bolje obvladajo in lahko koristijo tudi drugim pri njihovem delu (npr. letni pogovor s sodelavcem, davki …). Drugo področje pa je »modra polica«, katere namen je izmenjava knjig med zaposlenimi. Zaposlenim so v knjižnici na voljo knjige, ki jih lahko, če so jim zanimive, vzamejo in jih obdržijo v trajno last ali pa knjigo zgolj preberejo in vrnejo na modro polico.

Fakulteta za upravo daje zelo velik poudarek področju raziskovalnih dejavnosti. To področje je na fakulteti razvito že 15 let. V okviru raziskovalne dejavnosti se zaposlene spodbuja pri pisanju raziskovalnih del in sodelovanju na konferencah. Na ta način zaposleni zbirajo točke, ki se pretvorijo v denarno vrednost, v okviru katere lahko zaposleni ta sredstva porabijo na primer za obisk konference, nakup potrebne raziskovalne opreme, računalniških programov in podobnih stvari, ki jih potrebujejo za svoje raziskovalno delo. Zaposlenim omogočajo tudi nakup strokovne literature po področjih dela, saj ima vsaka od treh kateder na fakulteti vsak mesec v ta namen na razpolago določen znesek.

Načinov nedenarnih spodbud je na fakulteti res veliko. Rezultati analiz o zadovoljstvu zaposlenih, ki jih na fakulteti redno izvajajo kažejo, da so v primerjavi z drugimi fakultetami ocene vidno boljše. Kljub rezultatom in vsem ugodnostim, ki smo jih spoznali in, ki jih fakulteta nudi svojim zaposlenim kot spodbudo pri delu, pa sva želeli izvedeti, ali zaposleni te spodbude občutijo tudi v praksi. Ko sva eno izmed zaposlenih povprašali o tem, je dejala, da sama iz prakse ne more ravno potrditi, da obstajajo neke oblike nedenarnega nagrajevanja, ima pa določene spodbude pri delu, ki jih smatra kot osebno nagrado in to ji veliko pomeni.

»Zame je nagrada že vsaka možnost dodatnega izobraževanja, odlično delovno okolje in odlični delovni pogoji, dobri sodelavci, možnost parkiranja v garaži, pa ne nazadnje tudi čaj, ki ga lahko spijem itd. Vse to imam tukaj in smatram kot nadstandard. Vedno lahko najdemo veliko stvari, ki nam lahko veliko pomenijo in denar ni vse.«

Cilj Fakultete za upravo je torej ustvarjanje prijaznega in domačega okolja kljub temu pa se morajo zaposleni zavedati svojih nalog in dejstva, da koncept nedenarnega nagrajevanja ne pomeni nujno, da neka spodbuda nima denarne vrednosti. Nedenarna spodbuda pomeni, da tisto, kar je »dano«, ni dano v obliki denarja. Denar je sicer pomemben, vendar je njegov vpliv na notranjo motivacijo omejen. Spodbuda je tudi izkazovanje spoštovanja zaposlenim in to je bistvo nedenarne nagrade. Poleg tega si bo zaposleni takšno zahvalo verjetno zapomnil veliko bolj kot denarno nagrado, ki je le del plače. Podelitev prostega dne zaposlenemu na 1. september, ko bi rad svojega otroka pospremil v šolo ali pa zgolj kava, ki jo lahko spije s svojimi sodelavci, imata dosti večji učinek kot dodatna vsota na tekočem računu.

Več o psihologiji dela v javni upravi si lahko preberete v Praktikumu.

______________________________________________________________________________________________________

Tina Šibenik

Tina Šibenik trenutno opravlja študentsko delo na področju organizacije izobraževalnih dogodkov, zelo jo zanima tudi področje informacijske tehnologije ter proučevanje upravljanja s človeškimi viri. V prihodnosti bi svoja obzorja rada razširjala s potovanji, na katerih bi bil poudarek tudi na raznovrstnosti kulinaričnih doživetij.

Doris Fras

Doris Fras svoj prosti čas rada izkoristi za druženje s prijatelji, poslušanje glasbe in sprehode. Njen življenjski moto je: »Ovire vidiš samo takrat, kadar umakneš pogled od cilja.« Delovne izkušnje, ki jih je pridobila med študijem, so s področja bančništva, njena želja za prihodnost pa je izpopolniti svoje znanje tujih jezikov in poiskati nove izzive v tujini.

Advertisements