Blog

Team ali tim

Piše: doc. dr. Eva Boštjančič

“Dragi dijaki, dragi moji, lepo vas prosim, ne uporabljajte toliko tujk, ampak vedno adekvaten (beri ustrezen) slovenski izraz!”

Ker slovenski jezik govori le dva milijona ljudi, se v strokovnih in znanstvenih krogih pogosto srečujemo z izzivom, kako določen strokovni izraz ustrezno prenesti na slovensko govorno področje. Ali naj ohranimo izvorno obliko (npr. team), naj spremenimo le zapis (npr. tim), ali naj iščemo primeren izraz, ki ima korenine v bogati zakladnici slovenskega jezika (npr. moštvo). Čeprav Univerza v Ljubljani, kot tudi druge slovenske univerze, v zadnjem obdobju odločno spodbujajo in z napredovanjem  ‘nagrajujejo’ objavljanje znanstvenih člankov v pomembnih tujih revijah, pripravljenih v tujem, najpogosteje angleškem jeziku, pa menim, da moramo razmišjati, se pogovarjati, pisati in objavljati v slovenskem jeziku. Tako se ohranja jezik, z uvajanjem novih strokovnih izrazov razvijamo, posodabljamo in širimo besedišče, hkrati pa utrjujemo že uveljavljeno izrazoslovje na določenem strokovnem področju.

Z enakimi izzivi se srečujemo tudi na področju psihologije dela. Večina novih izrazov nastaja zaradi novih tehnologij, pristopov in metod, ki jih pri psihološkem delu uporabljamo v organizacijah. Že vrsto let pri individualnem delu uporabljamo ‘coaching’, za ocenjevanje vedenj uporabljamo ‘assessment centre’, v proizvodnji uporabljamo pristop ‘just-in time‘. Vzporedno s prakso pa se ob raziskovanju teh področij raziskovalci in predavatelji trudimo, da poiščemo tudi ustrezen slovenski strokovni izraz.

Poglejmo si nekaj primerov z našega področja, ki še niso poenoteni med različnimi strokami (npr. psihologija, sociologija, ekonomija) ali usklajeni med posamezniki z istega področja.

Za besedno zvezo Human Resources Management (angl.) oz. uveljavljeno kratico HRM prof. dr. Ivan Svetlik s Fakultete za družbene vede in prof. dr. Nada Zupan z Ekonomske fakultete v letu 2009 poenoteno uporabljata menedžement človeških virov. Tudi prof. dr. Robert Kaše z Ekonomske fakultete v Ljubljani ta prevod zagovarja in meni, da bi bilo bolje uporabljati to kot pa besedno zvezo upravljanje človeških virov, saj upravljanje ni enako kot menedžment in v mislih navaja predmet, lastnino – lastnik upravlja svoje premoženje, upravlja stroj, avto.

Team (angl.) je skupina ljudi, ki je usmerjena k skupnemu cilju in njegove člane povezuje sinergija. Poslovenimo ga lahko v tim (spremenimo le zapis), ki se razlikuje od skupine, v kateri se pri delu ne razvija posebna vrsta energije, odnosi se ne nadgrajujejo. Moj kolega asist. dr. Boštjan Bajec pa zagovarja izraz moštvo, za katerega jaz menim, da je preozek, diskriminatorski (mož – moštvo) in vzet iz športnega sveta.

Coaching (angl.) je tudi beseda, ki zmoti marsikoga. Poskušali smo jo prevesti, a do danes še nismo našli ustreznega izraza. Kdor natančneje pozna metodo coaching, ve, da to ni niti svetovanje niti mentorstvo in tudi treniranje ne. Gre za specifično metodo, pri kateri ‘coach’ postavlja vprašanja klientu. Prof. dr. Robert Kaše je pred dvema letoma na srečanju coachev predlagal poslovenjen zapis koučing kot metoda, in kouč kot oseba, ki koučing izvaja, a besedi s strani stroke nista dobili ustrezne podpore.

Na drugi strani pa lahko omenim nekaj strokovnih terminov, za katere mislim, da smo bili pri prevodu v slovenščino uspešni. Kar nekaj svežih izrazov smo na področju psihologije dela dobili ob intenzivnem delu s študenti v predavalnici. Ponavadi je proces iskanja ustreznega prevoda zastavljen tako, da se študenti najprej seznanijo s teorijo in teoretičnim konstruktom, ki leži za določenim pojmom. Nato s pomočjo metode nevihte možganov poskušamo najti čim več bolj ali manj ustreznih sinonimov. V zadnjem koraku, po principu izločanja, pridemo do tistega izraza, za katerega večina prisotnih meni, da najbolje opisuje oz. je najbolj podoben izrazu v angleščini oz. drugem izvornem jeziku.

Tako smo v letošnjem študijskem letu stil vodenja, ki je v angleščini poimenovan managmenet-by-walking around, v sloveščino prevedli kot sprehajanje ob vodenju. Lani pa so študentke, ki so pripravljale seminarsko nalogo o organizational commitment (angl.) to obliko organizacijskega vedenja s pomočjo kolegov poslovenile v vedenje v dobrobit organizacije.

In kako je z drugimi izrazi? Še vedno ne vemo, ali uporabljati mobbing (angl.) ali mobing (slovenski zapis) ali trpinčenje na delovnem mestu, uveljavljeno tujko fluktuacija nadomestiti z odhajanjem zaposlenih, namesto selekcijski postopek morda postopek izbire kadrov, ali sta izraza stili vodenja in slogi vodenja enakovredna.

Poleg omenjenih se vsako leto pojavi še vrsta novih izrazov, ki potrebujejo ustrezen prevod. In, ja, od primera do primera velja iskati najboljšega. Kar pa je neredko vse prej kot enostavno.

Za malo hudomušen zaključek pa anekdota, ki sem jo slišala od očeta.

Pisatelj Anton Ingolič, cenjeni profesor slovenščine na Klasični gimnaziji v Ljubljani, je odločno nasprotoval prepogosti oziroma nepotrebni uporabi tujk. Ko mu je enkrat prekipelo, je rekel: “Dragi dijaki, dragi moji, lepo vas prosim, ne uporabljajte toliko tujk, ampak vedno adekvaten (beri ustrezen) slovenski izraz!”

Advertisements