Blog

Več glav več ve

Piše: Nera Božin

“Oseba, ki si lahko prva kupi nov mobilni telefon z najboljšim fotoaparatom, funkcijo prepoznavanja obrazov in možnostjo odpiranja dokumentov s programom Office, bo boljša od vseh ostalih”

Velik del kapitalizma je tudi trženje, marketing in promocija. Da bi denar potoval, morajo biti ljudje najprej kupci, potrošniki. Čeprav smo dandanes tudi psihologi tisti, ki poskušamo reševati težave, nastale na osnovi tega sistema, smo tudi tisti, ki smo uspeli ljudi spodbuditi, da so ti postali še večji potrošniki.

Včasih so bili oglasi neposredni. Imeli so namen informiranja ljudi o nekem izdelku. Vendar se je z letom 1895, ko se je začela razvijati psihologija oglaševanja, to začelo spreminjati. Psihologi so prodirali z novimi idejami. Z oglasi so želeli v ljudeh vzbuditi čustva. Želeli so spremeniti zaznavanje izdelka v očeh kupcev. Oglasno sporočilo ni več le vir informacij, ampak manipulira ljudi, da ti dobijo potrebo po nekem izdelku. Danes so oglasi medijsko orodje širjenja informacij, izpostavljanja družbenih stereotipov, vplivanja na vrednotni sistem ljudi, vlivanja občutka nezadostnosti, spodbujanja potrošništva. Z roko v roki se je z razvojem oglaševanja razvijala tudi informacijska tehnologija. Ta je omogočila, da lahko oglase gledamo po televiziji, poslušamo na radiu, jih kliknemo na Facebooku, opazujemo med vožnjo avtomobila ali pa celo listamo na letalu. Živimo v morju oglasnih sporočil, ki ves čas poskušajo vzbujati našo pozornost, kot da bi se sprehajali v sobi kričečih ljudi.

Zdi se pomembno, da se zavedamo potencialnega vpliva oglasnih sporočil na naše vedenje. Kljub temu, da so Združene države Amerike mnogo bolj agresivne pri oglaševanju, kot ga vidimo v Sloveniji, pa ima ta na nas velik vpliv. Oglasi so javen način sporočanja širši družbi, zakaj smo lahko nezadovoljni. Oglasi želijo vzbuditi nezadostnost, nezadovoljstvo in s tem ustvariti potrebo po še. Tako ustvarjajo idealne potrošnike, ki še posebej v prazničnih časih hrepenijo po kupovanju rokavic za zaslon na dotik, modnih oblekic za hišne ljubljenčke, govorečega venčka za na vrata ali tablet za hujšanje z malinovimi ketoni. Oglasi nam sporočajo, da nikoli nimamo dovolj, da plašč, ki smo ga kupili lani, ni več tako dober kot plašč, ki so ga pravkar dobili v novi trgovini. Še več, želijo nam sporočiti, da se nam splača kupiti nov plašč, saj bomo z nakupom prihranili deset odstotkov!

Oglasi velikokrat potrjujejo družbene stereotipe, kar le še potencira dejansko vedenje ljudi. V oglasih bomo videli staro gospo z belimi lasmi, ki je pozabila zakleniti hišo, mladega, mišičastega moškega, ki oglašuje novo dišavo ali pa pol golo žensko, ki pozira pred novim modelom avtomobila. Tega družba ne bo zaznala za nenavadno, ampak bo prevzela za smernico v svojem vedenju.

Oseba, ki si lahko prva kupi nov mobilni telefon z najboljšim fotoaparatom, funkcijo prepoznavanja obrazov in možnostjo odpiranja dokumentov s programom Office, bo boljša od vseh ostalih. Ne le boljša, tak posameznik bo vsekakor tudi srečnejši. S takim zaznavanjem in vedenjem smo potrdili, da so oglasi dosegli svoj namen.

Hitro smo lahko ujeti v krog oglaševanja in postanemo tipični potrošniki. Zato je pomembno, da smo kritični. Da poskušamo presoditi, ali res potrebujemo nov lonec iz posebnega jekla ali pa nove čevlje z okroglim podplatom za izoblikovanje postave. Moramo se izobraževati o možnih vplivih oglasnih sporočil na naše vedenje, da lahko te vsaj prepoznamo in morda celo obidemo.

Čeprav sem le študentka, pa se ne morem otresti misli na to, da bi bilo morda mogoče ravno z oglasi spremeniti našo družbo na bolje. Morda bi lahko prikrita sporočila v oglasih nosila globlji pomen. Lahko bi v oglasih poskušali prikazati pozitivna čustva in vzorno vedenje, ki bi služilo kot model širši družbi. Lahko bi krepili vrednote, ustvarjali potrebe po dajanju, po širjenju ljubezni, veselja in sreče. Je tak namen oglaševalne inteligentnosti utopičen? Bi res lahko medij širjenja vrednot kapitalizma preoblikovali v medij novega upanja za današnjo družbo?

______________________________________________________________

???????????????????????????????

Nera Božin

Nera je študentka psihologije. Včasih prostovoljka, ki se rada igra z otroki. Svoj prosti čas rada zapolni s kakšnim dodatnim predavanjem, saj še ni prepričana, kaj je tisto, kar jo v psihologiji najbolj zanima. Rada potuje, se ukvarja s športom, riše in ustvarja drobna presenečenja za ljudi, ki jih ima rada. Najraje pa se prepusti glasbi in pleše.

Advertisements