Delovne vrednote so del našega vsakdanjika. V zadnjem času smo že nekajkrat objavili preglede vprašalnikov. Ogledate si lahko pregled vprašalnikov Spletnega postopanja in Prezentizma. V tem članku pa bomo pisali o delovnih vrednotah.

---

Vrednote in delovne vrednote

Vrednote so motivacijski cilj najvišjega hierarhičnega reda. Ne odražajo toliko trenutne motivacijske naravnanosti, temveč relativno trajno, dolgoročno naravnanost. Lahko jih opredelimo kot splošna veljavna življenjska vodila, ki so pomembna sestavina vsake družbe in kulture. Poznavanje sprejetih vrednotnih usmeritev nam lahko pomaga pri razumevanju kulture in medkulturnih razlik. Poleg tega skozi vrednote lahko razumemo posameznika in njegove življenjske orientacije. Mnoge najpomembnejše vrednote in vrednotne usmeritve so kulturno univerzalne, vendar se različne kulture in posamezniki razlikujejo v pogledih na pomembne vrednotne kategorije.

Vrednote so motivacijski cilj najvišjega hierarhičnega reda in so opredeljene kot splošna življenjska vodila, ki so pomembna sestavina vsake družbe in kulture. Preko vrednot lahko razumemo posameznika in njegove življenjske orientacije, so pa tudi vodila, po katerih naj bi posamezniki uravnavali svoje življenje, medosebne odnose in delo. Posebno pomembno je področje merjenja delovnih vrednot, ki predstavljajo velik motivacijski potencial za vsakega zaposlenega. Delovne vrednote je mogoče izmeriti in v nadaljevanju sledi predstavitev ter primerjava merskih pripomočkov, ki merijo delovne vrednote.

Rokeach je v osem velikih področij oz. domen razdelil vsa pomembna področja človekovih motivov in vrednot. V naših vrednotnih usmeritvah lahko razberemo strnjeno informacijo o celotni človekovi motivacijski in življenjski usmerjenosti. Te domene so:

• Uživanje: težnja po zadovoljstvu, ugodju
• Socialna moč: veljava, ugled, vpliv
• Doseganje: storilnost, uspešnost
• Varnost: izogibanje nevarnosti
• Prosocialnost: altruizem, pomoč
• Konformnost: upoštevanje norm, prilagajanje
• Samousmerjanje: razvijanje samega sebe
• Zrelost: duhovni cilji, zrelost

Potrebe se povezujejo s posameznikovimi vrednotami, ki so nekaj dobrega, pozitivnega in motivirajočega. Poleg “vsakodnevnih“ vrednot, se lahko srečamo tudi z organizacijskimi vrednotami, ki jih zaposleni v organizacijah pridobijo skozi terciarno socializacijo in se lahko razlikujejo od tistih, ki so v njihovem okolju. Prav tako kot posamezniki lahko določijo lastne osebne vrednote, lahko tudi organizacije opredelijo faktorje, ki so bolj pomembni kot drugi. Te so po navadi razviti umetno in predstavljajo enega izmed najpomembnejših povezovalnih elementov med organizacijo in njenimi člani. Predstavljajo skritega motivatorja, katerega vloga je usmerjanje pogledov, mnenj in vedenj zaposlenega. Da posamezna organizacija lahko uspešno obratuje je pomembno, da se vrednote zaposlenih skladajo z vrednotami organizacije.

Vprašalniki

Pri pregledu strokovne literature smo zasledile več tujih in nekaj slovenskih vprašalnikov, ki merijo osebne in delovne vrednote, vendar smo podrobneje opisale le tiste, ki merijo zgolj delovne vrednote ter so hkrati najnovejši in se najpogosteje uporabljajo. Na področju merjenja delovnih vrednot bi kot najuporabnejše izpostavile tri vprašalnike: Lestvico delovnih motivov, ki meri vidike, ki posameznika vodijo pri delu, kar omogoča spoznavanje temeljnih motivov zaposlenih, Lestvico vrednot podjetja, ki omogoča vpogled v vrednote podjetja oziroma kaj zaposleni v svojem podjetju navajajo kot bolj/manj pomembno, in angleški vprašalnik WVal, ki meri delovne vrednote posameznikov.

Vprašalniki, opisani v seminarski nalogi so naslednji:

1. Lestvica vrednot podjetja (Pogačnik, 1997),
2. Lestvica delovnih motivov (Pogačnik, 1992),
3. The Work Values Questionnaire (WVal; Consiglio, Cenciotti, Borgogni, Alessandri in Schwartz, 2017),
4. The Munster Work Value Measure (MWVM, Krumm, Grube in Hertel, 2013),
5. The Work Values Questionnaire (WVQ, Avallone, Farnese, Pepe in Vecchione, 2010),
6. Super’s Work Values Inventory-Revised (SWVI-R, Zytowski, 2006),
7. Escala Revisada de Valores Relativos ao Trabalho (EVT-R, Porto in Pilati, 2010),
8. La Escala de Valores hacia el Trabajo (EVAT, Arciniega in González, 2000).

 

Podrobneje o njih si lahko preberete v seminarski nalogi Anje Berčič, Eve Esih in Urške Levac.

 

Literatura

Koivula, N. (2008). Basic Human Values in the Workplace. Helsinki: University of Helsinki.

Boštjančič, E. (2009). Various views on the organizational values of Slovenian managers and entrepreneurs. Psihološka obzorja, 18(1), 89–102.

Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot [New psychological theory of values]. Ljubljana: Educy.

Musek, J. (2010). Vrednote. V J. Musek (ur.) Psihologija življenja, (str. 473–496). Ljubljana:      Inštitut za psihologijo osebnosti.

Rokeach, M. (1973). The Nature of Human Values. New York: Free Press.

Schwartz, S. H. (1992). Universals in the content and structure of values: Theory and   empirical tests in 20 countries. V M. Zanna (ur.), Advances in experimental social psychology, 25, (str. 1–65). New York: Academic Press.

Schwartz, S. H. (2012). An Overview of the Schwartz Theory of Basic Values.Online Readings in Psychology and Culture, 2(1).

Strniša, J. (2007). Pomembnost in uresničenost vrednot v odnosu do subjektivnega blagostanja pri slovenskih in britanskih študentih. Psihološka obzorja, 16(2), 19–34.

Lestvica vrednot podjetja

Pogačnik, V. (1997). Lestvice delovne motivacije. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva.

 Lestvica delovne motivacije

Pogačnik, V. (1997). Lestvice delovne motivacije. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva.

WVal

Consiglio, C., Cenciotti, R., Borgogni, L., Alessandri, G. in Schwartz, S. H. (2017). The WVal: A new measure of work values. Journal of Career Assessment, 25(3), 405–422.

 WVM

Krumm S., Grube, A. in Hertel, G. (2013). The Munster Work Value Measure. Journal of Managerial Psychology, 28(5), 532-560.

 WVQ

Avallone, F., Farnese, M. L., Pepe S. in Vecchione M. (2010). The Work Values Questionnaire (WVQ): Revisiting Schwartz’s Portrait Values Questionnaire (PVQ) for work contexts. Bollettino Di Psicologia Applicata, 261, 59–76.

SWVI-R

Hammond, M., Betz, N., Multon, K. in Irvin, T. (2010). Super’s Work Values Inventory Revised Scale Validation for African Americans. Journal of Career Assessment – J CAREER ASSESSMENT. 18, 266–275.

Robinson, C. in Betz, N. (2008). A psychometric evaluation of Super’s Work Values Invetory     Revised. Journal of Career Assessment, 16, 456–473.

Zytowski, D. (2006). Work values inventory. V J. H. Greenhaus in G. A. Callanan (ur.), Encyclopedia of career development (str. 866-866). Thousand Oaks, CA: SAGE Publications.

EVT-R

Porto, J. B. in Pilati, R. (2010). Escala Revisada de Valores Relativos ao Trabalho– EVT-R. Psicologia: Reflexāo e Crítica, 23(1), 73–82.

EVAT

Arciniega, L. in González Fernádez, L. (2000). Desarrollo y validición de la escala de valores hacia el trabajo EVAT 30. Revista de Psicología Social, 15(3), 281–296.

Arciniega, L. M., González, L., Soares, V., Ciulli, S. in Giannini, M. (2009). Cross-cultural validation of the Work Values Scale EVAT using multi-group confirmatory factor analysis and confirmatory multidimensional scaling. The Spanish Journal of Psychology, 12(2), 767–772.

Marsollier, R. in Expósito, C. (2017). Los valores y el compromiso laboral en el empleo público. Revista Empresa Y Humanismo, XX(2), 29–50.