Etika / Lastnosti trga dela / Pozitivno organizacijsko vedenje / Psihologija dela / Stres in izgorelost / Uspešnost in učinkovitost / Zdravje in dobro počutje

Prezentizem – pregled vprašalnikov

O prezentizmu smo pisali že kar večkrat. Pokazali smo vam video o absentizmu in prezentizmu, vam predstavili vpliv prezentizma na učinkovitost dela in zanimiv blog z infografiko Prezentizem – ali nas je res tako strah ostati doma? Danes pa vam razširjamo znanje in obzorja s področja prezentizma s pregledom vprašalnikov za merjenje le-tega. Na voljo je namreč širok spekter merskih pripomočkov.


Kaj je prezentizem?

Prezentizem je občutek, da ljudje morajo priti na delo, čeprav so bolni, pod stresom oz. imajo kakšne druge težave, zaradi česar svojega dela ne morejo opravljati optimalno. Najpogostejše posledice so slabša kakovost dela, znižana motivacija, okrnjene izvršilne sposobnosti ter podaljšan čas za opravljanje dela. Ocenjevanje in ugotavljanje prezentizma med zaposlenimi je torej pomembno, saj so posamezniki v neoptimalnem stanju na delovnem mestu manj učinkoviti, kar pa posledično povečuje stroške podjetja. V seminarski nalogi bomo predstavili sedem pripomočkov, ki so se izkazali kot najbolj pogosti in najboljši za merjenje prezentizma. To so Stanford Presenteeism Scale (SPS), Work Limitations Questionnaire (WLQ), Health and Work Questionnaire (HWQ), Endicott Work Productivity Scale (EWPS), Work Productivity and Activity Impairment Questionnaire (WPAI), Work Productivity Short Inventory (WPSI) in Health and Work Performance Questionnaire (HPQ), ki jih bomo v nadaljevanju tudi podrobneje predstavili. Kot najboljši vprašalnik bi izpostavili SPS, ki ima dobre merske karakteristike, je časovno ekonomičen, enostaven za uporabo in za vrednotenje. Izmed vseh naštetih je tudi najpogosteje uporabljen. Vsi ostali merski pripomočki so približno enakovredni, saj so na nekaterih področjih dobri, na drugih pa imajo različne slabosti (npr. nimajo konsistentne ocenjevalne lestvice, lahko je težavno vrednotenje itd.) Zaželeno je, da bi vse, oz. vsaj nekatere izmed naštetih vprašalnikov prevedli v slovenščino (trenutno se prevaja zgolj SPS), saj bi na ta način lahko prezentizem v večji meri ocenjevali tudi v Sloveniji. Dobro bi bilo tudi, da bi se obstoječi vprašalniki posodobili oz. oblikovali novi, ki bi imeli še bolj izpopolnjene karakteristike, kot dosedanji.

Poznamo več oblik prezentizma

Največ pozornosti je deležen t. i. zdravstveni prezentizem, ki označuje pojav, ko posameznik na delovno mesto prihaja kljub kašlju, prehladu ali kronični bolezni (Mlakar, 2013). V takšnih primerih je krajša bolniška odsotnost pogosto dolgoročno učinkovitejša strategija kot prezentizem, saj omogoči ustrezno okrevanje in učinkovit povratek zaposlenega na delovno mesto. Avtorji ene od raziskav so pri zaposlenih, ki so svoje zdravje ocenili kot slabo in niso bili na bolniškem dopustu, v primerjavi z zaposlenimi, ki so bili na bolniškem dopustu 1 – 7 dni, zabeležili 2-krat pogostejše pojavljanje resnih zdravstvenih zapletov. Poleg tega so bili zaposleni, ki so bili več kot 5-krat letno v slabem zdravstvenem stanju na delovnem mestu, v naslednjih nekaj letih pogosteje bolniško odsotni za dlje časa. Zaposleni, ki v primeru bolezni ne ostanejo doma, pa imajo tudi slabše kapacitete za obvladovanje stresa (Sedlar in Šprah, 2011).

woman-3187087_960_720

Kako pa poteka samo ocenjevanje?

Ocenjevanje prezentizma je pretežno samoporočevalno, kar odraža naš izbor vprašalnikov v naslednjem poglavju. Pogosto poteka neposredno: ocenjevalca zanima, kolikokrat v časovnem obdobju je bil zaposleni prisoten na delovnem mestu kljub upravičenosti do bolniške odsotnosti. Aronsson in sodelavci (2000, v: Sedlah in Šprah, 2011) so pri vzorcu skoraj 4000 zaposlenih ugotovili, da je tretjina udeležencev v zadnjem letu vsaj dvakrat opravljala delo kljub bolezni. Pomanjkljivost neposrednega ocenjevanja je nenatančnost ocene, ki pogosto temelji zgolj na zgornjem vprašanju. Drugi način ocenjevanja prezentizma je posreden, kar pomeni, da poteka prek merskih pripomočkov za ocenjevanje delovne učinkovitosti. V njih tako najdemo vprašanja, ki se nanašajo na vpliv zdravja zaposlenih na njihovo produktivnost. Ena od glavnih razlik med njimi je v tem, da se nekateri osredotočajo na splošno zdravstveno stanje, drugi pa na specifične zdravstvene težave (Prešiček, 2013).

V svoji nalogi so avtorji Timotej Jerman, Anita Vončina in Nastja-Cindy Zupančič sistematično predstavili pregled vprašalnikov vezanih na merjenje prezentizma.

 

Viri in literatura

Uvodni del
  1. Hemp, P. (2004). At work but out of it. Pridobljeno z naslova http://www.ihpm.org/pdf/ dne 24. 4. 2019
  2. Hooper, P. D. (2012). Presenteeism. CID Management.
  3. Kaltnekar,  Z. (2000). Delovni  čas  in  kakovost  delovnega  življenja.  Industrijska demokracija 4(6), str. 14–19.
  4. Mlakar, P. (2013). Predlog modela ukrepov za zmanjšanje vplivov prezentizma v delovnem okolju [magistrsko delo].
  5. Možina, S. (1994). Osnove vodenja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
  6. Prešiček, S. (2013). Prisotnost prezentizma med zaposlenimi in z njim povezani dejavniki [diplomsko delo].
  7. Schafer, P. (2007). The   hidden   costs of   presenteeism:   Causes   and   solutions. Pridobljeno z naslova http://www.businessknowhow.com/manage/presenteeism.htm dne 24. 4. 2019.
  8. Sedlar, N. in Šprah, L. (2011). Prezentizem na delovnem mestu. Delo in varnost, 56(5), str. 32–45.
  9. Taggart, N. (2009). A new competitive advantage: Connecting the dots between employee health and productivity. Benefits and Compensation Digest, 46(6), str. 20–23.
  10. URI Soča. (2011). Prezentizem: Izboljšanje delovnega okolja v malih in srednje velikih podjetjih. Maribor: Soča.
  11. Ušlakar, T. (2010). Prezentizem [diplomsko delo].
  12. Zidar Gale, T. in Gale, B. (2002). Dialog, gibalo sprememb, Medosebno komuniciranje v podjetju. Ljubljana: GV Založba.
Vprašalniki
  1. SPS (2002)
    1. Brown, H. E., Burton, N., Gilson, N. D. in Brown, W. (2014). Measuring presenteeism: Which questionnaire to use in physical activity research? Journal of Physical Activity and Health, 11(2), str. 241–248.
    2. Koopman, C., Pelletier, K. R., Murray, J. F., Sharda, C. E., Berger, M. L., Turpin, R. S., … Bendel, T. (2002). Stanford Presenteeism Scale: Health status and employee productivity. Journal of Occupational and Environmental Medicine, 44(1), str. 14–20.
    3. Loeppke, R., Hymel, P. A., Lofland, J. H., Pizzi, L. T., Konicki, D. L., Anstadt, G. W., … Scharf, T. (2003). Health-related workplace productivity measurement: General and migraine-specific recommendations from the ACOEM expert panel. Journal of Occupational and Environmental Medicine, 45(4), str. 349–359.
    4. Lofland, J. H., Pizzi, L. in Frick, K. D. (2004). A review of health-related workplace productivity loss instruments. Pharmacoeconomics, 22(3), str. 166–184.
    5. Turpin, R. S., Ozminkowski, R. J., Sharda, C. E., Collins, J. J., Berger, M. L., Billotti, G. M., … Nicholson, S. (2004). Reliability and validity of the Stanford Presenteeism Scale. Journal of Occupational and Environmental Medicine, 46(11), str. 1123–1133.
  2. WLQ (2001)
    1. Abegglen S., Hoffmann-Richter U., Schade V. in Znoj H. (2017). Work and Health Questionnaire (WHQ): A screening tool for identifying injured workers at risk for a complicated rehabilitation. Journal of Occupational Rehabilitaion, 27(2), str. 268–283.
    2. Brown, H. E., Burton, N., Gilson, N. D. in Brown, W. (2014). Measuring presenteeism: Which questionnaire to use in physical activity research? Journal of Physical Activity and Health, 11(2), str. 241–248.
    3. Loeppke, R., Hymel, P. A., Lofland, J. H., Pizzi, L. T., Konicki, D. L., Anstadt, G. W., … Scharf, T. (2003). Health-related workplace productivity measurement: General and migraine-specific recommendations from the ACOEM expert panel. Journal of Occupational and Environmental Medicine, 45(4), str. 349–359.
    4. Lofland, J. H., Pizzi, L. in Frick, K. D. (2004). A review of health-related workplace productivity loss instruments. Pharmacoeconomics, 22(3), str. 166–184.
    5. Ozminkowski, R. J., Goetzel, R. Z., Chang, S. in Long, S. (2004). The application of two health and productivity instruments at a large employer. Occupational and Environmental Medicine, 46(7), 635–648.
  3. HWQ (2001)
    1. Brown, H. E., Burton, N., Gilson, N. D. in Brown, W. (2014). Measuring presenteeism: Which questionnaire to use in physical activity research? Journal of Physical Activity and Health, 11(2), str. 241–248.
    2. Lofland, J. H., Pizzi, L. in Frick, K. D. (2004). A review of health-related workplace productivity loss instruments. Pharmacoeconomics, 22(3), str. 166–184.
    3. Shikiar, R., Halpern M. T., Rentz, A. M. in Khan, Z. M. (2004). Development of the Health and Work Questionnaire (HWQ): An instrument for assessing workplace productivity in relation to worker health. Work, 22(3), str. 219–29.
  4. EWPS (1997)
    1. Brown, H. E., Burton, N., Gilson, N. D. in Brown, W. (2014). Measuring presenteeism: Which questionnaire to use in physical activity research? Journal of Physical Activity and Health, 11(2), str. 241–248.
    2. Lofland, J. H., Pizzi, L. in Frick, K. D. (2004). A review of health-related workplace productivity loss instruments. Pharmacoeconomics, 22(3), str. 166–184.
  5. WPAI (1993)
    1. Loeppke, R., Hymel, P. A., Lofland, J. H., Pizzi, L. T., Konicki, D. L., Anstadt, G. W., … Scharf, T. (2003). Health-related workplace productivity measurement: General and migraine-specific recommendations from the ACOEM expert panel. Journal of Occupational and Environmental Medicine, 45(4), str. 349–359.
    2. Lofland, J. H., Pizzi, L. in Frick, K. D. (2004). A review of health-related workplace productivity loss instruments. Pharmacoeconomics, 22(3), str. 166–184.
  6. WPSI (2003)
    1. Brown, H. E., Burton, N., Gilson, N. D. in Brown, W. (2014). Measuring presenteeism: Which questionnaire to use in physical activity research? Journal of Physical Activity and Health, 11(2), str. 241–248.
    2. Goetzel, R. Z., Ozminkowski, R. J. in Long, S. R. (2003). Development and reliability analysis of the Work Productivity Short Inventory (WPSI) instrument measuring employee health and productivity. Journal of Occupational and Environmental Medicine, 45(7), str. 743–762.
    3. Ozminkowski, R. J., Goetzel, R. Z., Chang, S. in Long, S. (2004). The application of two health and productivity instruments at a large employer. Occupational and Environmental Medicine, 46(7), 635–648.
    4. Ozminkowski, R. J., Goetzel, R. Z. in Long, S. R. (2003). A validity analysis of the Work Productivity Short Inventory (WPSI) instrument measuring employee health and productivity. Journal of Occupational and Environmental Medicine, 45(11), str. 1183–1195.
  7. HPQ (2003)
    1. Brown, H. E., Burton, N., Gilson, N. D. in Brown, W. (2014). Measuring presenteeism: Which questionnaire to use in physical activity research? Journal of Physical Activity and Health, 11(2), str. 241–248.
    2. Kessler, R. C., Ames, M., Hymel, P. A., Loeppke, R., McKenas, D. K., Richling, D., … Üstün, T. B. (2004). Using the WHO Health and Work Performance Questionnaire (HPQ) to evaluate the indirect workplace costs of illness. Journal of Occupational and Environmental Medicine, 46(6), 23–37.
    3. Kessler, R. C., Barber, C., Beck, A., Berglund, P., Cleary, P. D., McKenas, D., … Wang, P. (2003). The World Health Organization Health and Work Performance Questionnaire (HPQ). Journal of Occupational and Environmental Medicine, 45(2), str. 156–174.
    4. Loeppke, R., Hymel, P. A., Lofland, J. H., Pizzi, L. T., Konicki, D. L., Anstadt, G. W., … Scharf, T. (2003). Health-related workplace productivity measurement: General and migraine-specific recommendations from the ACOEM expert panel. Journal of Occupational and Environmental Medicine, 45(4), str. 349–359.
    5. Scuffham, P. A., Vecchio, N. in Whiteford, H. A. (2013). Exploring the validity of HPQ-based presenteeism measures to estimate productivity losses in the health and education sectors. Medical Decision Making, 34(1), str. 127–137.