O komunikaciji na delovnem mestu smo že pisali. O komunikaciji v izrednih razmerah lahko berete v blogu Prava beseda pravo mesto najde, v prispevku Kako doseči, da vas bodo drugi poslušali in slišali? pa si oglejte TED govore o pomenu telesne govorice in temeljih supešnega govora.
Avtorica: Maruša Fijavž
Začnem s poletnim delom – tokrat v trgovini. Poznam kar nekaj študentov, ki delo tam opravljajo že dlje časa. Prvi dan me eden od njih popelje naokoli. Malo ga povprašam, kakšno je vzdušje, kakšen odnos imajo zaposleni do študentov in kaj so »triki«, ki jih moram poznati, da bodo z mano zadovoljni. Presenečena obstanem ob prvem odgovoru, ki ga dobim: »Vikaj zaposlene! Verjetno slišiš, da jih vsi mi tikamo, ampak ti jih nujno vikaj, dokler ti sami ne naročijo drugače. Saj ti bodo, verjetno že danes… potem jih lahko tikaš. Samo res pazi, da ti ne uide že prej.« Takšnega odgovora vsekakor nisem pričakovala.
Kmalu izvem, da je imel eden od novincev, med katere sem spadala tudi sama, zaradi svoje sposobnosti dobrega opazovanja odnosov med zaposlenimi in študenti strašno smolo – kar sam se je namreč odločil, da bo (tako kot to počnejo ostali) zaposlene tikal. Ah, napaka – in to kakšna! Skoraj nisem mogla verjeti, kaj vse je moral fant prenašati še tedne po svojem »nespodobnem obnašanju« in v kakšno luč med zaposlenimi ga je postavil ta spodrsljaj. Razmišljam. Pa kako vendar ni pazil, saj nas spoštljivosti vikanja učijo že od malih nog! Po drugi strani pa… saj ga ne morem obsojati. Zaposleni so z izjemo peščice ljudi razmeroma mladi, poleg tega pa je le sledil že uveljavljenemu modelu komunikacije v organizaciji. Pa to opraviči njegovo uporabo ne-vikalne različice?
Hitro ugotovim, da na sebi zastavljeno vprašanje ne znam odgovoriti, zato se lotim raziskovanja. Ne preseneča me, da naletim na naslove kot »Večna dilema – vikanje ali tikanje?«. Pa saj vendar morajo, MORAJO obstajati jasne smernice naslavljanja ljudi, s katerimi delamo, si mislim. In – obstajajo: reče se jim poslovni bonton.
Kdo lahko predlaga tikanje in kdaj?
Podjetja in delovne organizacije se v uporabi oblik, s katerimi zaposlenimi naslavljajo drug drugega, razlikujejo. Ponekod je »dovoljeno« izključno vikanje, drugod pa tudi stavki kot so »O, direktor, kako si kaj danes?« niso nič neobičajnega. Načeloma velja, da na tikanje preidemo, kadar nekoga poznamo dlje časa. Kljub temu pa je v nekaterih podjetjih tikanje del vsakdanjika že od prvega dne. Lahko si mislite, da je to precej odvisno od organizacijske klime, vizije in odnosov znotraj posamezne delovne organizacije. Kljub temu pa obstaja nekaj pomembnih pravil, ki določajo, kdo je tisti, ki sme dati pobudo za prehod od vikanja k tikanju in kdo te »pravice« nima.
PRAVILO ŠTEVILKA 1: Ob prvem stiku sogovornika vedno vikamo. Spodobi se, da vse ljudi, ki jih srečamo na delovnem mestu, sprva vikamo. Uporabo tikanja je potrebno v pogovoru nasloviti – kdaj to storimo, niti ni tako pomembno. Lahko je to konec prvega delovnega dne, prvo minuto selekcijskega intervjuja ali pa po določenem časovnem obdobju, ko se oseba v organizaciji »udomači«. V vsakem primeru pa je potrebno tikanje predlagati in ga z obeh strani sprejeti – sicer ostanimo pri vikanju.
PRAVILO ŠTEVILKA 2: Pravico do podaje predloga za vikanje določa formula: položaj – starost – spol. V odnosu podrejeni – nadrejeni tikanje vedno predlaga nadrejeni. To ne pomeni, da nadrejena pozicija avtomatično dovoljuje posameznikom na njej, da podrejene tikajo, vseeno pa prinaša prednost pri podajanju predloga za tikanje. Med zaposlenimi na istem nivoju sme tikanje predlagati starejša oseba, v odnosu moški – ženska pa lahko (ob majhni razliki v letih) predlog praviloma poda ženska. V primerih, ko sta v odnosu starejši gospod in mlajša gospa, ima prednost gospod.
Kaj, ko se mi zatakne – lahko uporabim nekaj vmes?
Ker ljudje (med njih spadam tudi sama) poslovnega bontona ne poznamo dobro, se ravno zaradi dileme vikanja–tikanja v delovnem prostoru velikokrat znajdemo v dilemi. Neprijetne situacije se navadno zavemo šele, ko je že prepozno – trenutek od nas zahteva, da osebo nagovorimo »zdaj« in ne po temeljitem premisleku o primernosti uporabljenih izrazov. V paniki se poskušamo izogniti neposrednemu naslavljanju sogovornika, kadar pa to ni možno, nevede uporabimo »nekaj vmes«. Govorim o polvikanju. Gre za neknjižno obliko vikanja, ki se pojavi, kadar oklevamo med uporabo množinske (vikalne) in edninske (tikalne) različice. Če nanizam nekaj primerov: Ste navedla podatke? Kdaj boste imela čas za sestanek? Gospod, kam ste odložil papirje? Čeprav je uporaba polvikanja pogosta, ga slovenski pravopis ne dovoljuje. Glede na dogovor in dosežen konsenz lahko svoje sodelavce tikamo ali pa ostanemo pri vikanju, vsem zgoraj navedenim in podobnim primerom polvikanja pa se moramo vsekakor strogo izogibati.
Iz napak se učimo
Raziskovanje se je obrestovalo. Končno lahko odgovorim na vprašanje, ki sem si ga zastavila na začetku – novinec je kršil vsa načela, ki določajo uporabo vikalne / tikalne oblike pri naslavljanju drugih. Zakaj? Ker je bil na delovnem mestu v podrejenem položaju, ker ni ženska in ker je bil mlajši od tamkajšnjih zaposlenih. Njegova prostovoljno sprejeta odločitev o tikanju nikakor ni bila upravičena. Kot nespoštljiv bi v očeh zaposlenih izpadel tudi, če bi prijazno povprašal: »Se lahko kar tikamo?«, saj ga poslovni bonton zaradi njegovih značilnosti postavlja v položaj, na katerem mu to ni dovoljeno predlagati. Ampak iz napak se učimo. Upam, da ste se ob branju iz njegove napake kaj novega naučili tudi vi.
Radovednim priporočam branje bloga o vikanju in tikanju na družbenih omrežjih.
O AVTORICI
Sem študentka prvega letnika magistrskega študija psihologije v Ljubljani. Sem povsem »običajno dekle« – rada berem, eksperimentiram v kuhinji in sončne dni preživljam na svežem zraku. Na sprehodih mimoidoče pogosto vprašam, če lahko pobožam njihovega psa. Pri ljudeh najbolj cenim iskrenost in potrpežljivost, veliko pa mi pomenijo tudi prijazen pozdrav in spoštljiv odnos.
LITERATURA
Košnik Čuk, B. (September 2019). Bonton, d.o.o. https://ekosola.si/wp-content/uploads/2019/09/BONTON-GRADIVO-BB-SPLO%C5%A0NO-2019-NEBRA.pdf
Leemeta. (3.8.2018). Vikanje – kdaj in kako? https://www.leemeta.si/blog/v-srediscu/vikanje-kdaj-in-kako
Onaplus (9.11.2019). Ksenija Benedetti o pravilih elektronske komunikacije: vikanje in tikanje je dvosmeren proces. https://onaplus.delo.si/vikanje-in-tikanje-je-dvosmeren-proces
Podgornik, A (2019). Poslovni bonton v javnem in zasebnem sektorju. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.
Prevodi (21.3.2013). Polvikanje? Da, ampak le v pogovornem jeziku. http://www.prevodi.eu.com/index.php/polvikanje-da-ampak-le-v-pogovornem-jeziku/
psihologijadela.com 