Mentorstvo lahko posamezniku zelo pomaga na njegovi karierni poti. Še posebej v času pandemije pa je prišlo tudi do porasta mentorstva na daljavo ali e-mentorstva. Kaj je to in kako poteka, si lahko preberete v spodnjem članku.

---

Avtorica: Eva Esih

Mentorstvo na daljavo oziroma e-mentorstvo (pogosto uporabljen izraz je tudi »online mentorstvo«), je proces, pri katerem izkušenjsko bogat posameznik izključno na daljavo oziroma preko uporabe tehnologije pomaga manj izkušenemu posamezniku pri njegovem razvoju in napredku, mu svetuje ter ga podpira pri razvoju kariere (Kuzu idr., 2012).

Kaj je namen e-mentorstva?

Tako tradicionalno kot tudi e-mentorstvo se uporabljata za učinkovit razvoj in izobraževanje zaposlenih, za učenje praktične narave in drugih aktualnih znanj. Poleg tega se uporabljata tudi za proces delovne socializacije in seznanjanje posameznika z organizacijsko kulturo organizacije (Rowland, 2012). Skozi proces e-mentorstva, ki večinoma poteka v dvoje, se izpopolnjujeta tako mentor kot tudi mentoriranec, zato je uporabna vrednost metode res velika. Učinkovitost mentorstva na področju kariernega razvoja zaposlenih izhaja prav iz integriranega pristopa, na katerem temeljita tako tradicionalno kot tudi e-mentorstvo. Iz spodnje slike je razvidno, da je mentorstvo kompleksen proces, ki fleksibilno povezuje elemente coachinga, varovanja, mreženja, moderiranja in svetovanja (Svenšek, 2019).

Kako poteka e-mentorstvo?

E-mentorstvo je univerzalna metoda, ki je zaradi svoje prilagodljivosti v izvedbi primerna za uporabo na najrazličnejših področjih (npr. v gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu itd.).

Po poročanju mnogih avtorjev (npr. Neely idr., 2017; Thakare idr., 2019; Williams idr., 2012) pri mentorstvu po navadi sodelujejo štirje udeleženci: mentoriranec, mentor, vodja mentoriranca oziroma mentorja (npr. v praksi je lahko to vodja oddelka) in koordinator mentorskega programa, ki skrbi za koordinacijo in izvajanje e-mentorstva (npr. kadrovska služba).

Uspeh e-mentorstva je v veliki meri odvisen od aktivnega sodelovanja vseh udeležencev programa, prav tako pa je tudi zelo pomembno, da udeleženci okvirno sledijo načrtu izvajanja programa, ki se ga pripravi še pred začetkom izvajanja e-mentorstva (Iqbal, 2020).

Vsak izmed udeležencev e-mentorstva opravlja različne naloge, a po mnenju mnogih, je ravno mentor tisti, ki ima v procesu e-mentorstva najpomembnejše vlogo (Lubinski in Hudson, 2012; Williams idr., 2012). Mnogi avtorji naloge mentorja različno opredeljujejo, a vsem raziskavam je skupno, da je mentorjeva vloga največja predvsem na naslednjih področjih (Munih, 2016):  

• spodbujanje strokovnega razvoja,
• učenje specifičnih spretnosti,
• postavljanje izzivov in dodeljevanje odgovornosti,
• dajanje konstruktivne povratne informacije,
• pomagati razumeti kulturo organizacije,
• vzpodbujanje in dajanje podpore in
• vzpostavljanje mreže poslovnih stikov.

Za konec

E-mentorstvo za razliko od tradicionalnega mentorstva poteka izključno načrtovano in v formalizirani obliki, saj se e-mentorski proces zaradi kompleksnih priprav ne more pojaviti spontano v organizacijah, tako kot se lahko to zgodi pri tradicionalni obliki mentorstva, pri kateri se udeleženci programa nahajajo v istem prostoru (Kuzu idr., 2012). Formalizacija e-mentorstva prinaša veliko prednosti tako za mentorirance in mentorje kot tudi za organizacijo, saj omenjen proces poteka načrtovano, sistematično in strateško.

Več o e-mentorstvu si lahko preberete tudi na spodnji povezavi:

Literatura:

Alhadlaq, A., Kharrufa, A., & Olivier, P. (2019). Exploring e-mentoring: co-designing & un-platforming. Behaviour & Information Technology, 38(11), 112–143.

Alred, G., & Garvey, B. (2019). Mentoring. Pocketbooks.

Barnová, S., Krásna, S., & Gabrhelová, G. (2019). E-Mentoring, E-Tutoring, and E-Coaching in Learning Organizations. Edulearn 2019 Proceedings, 1(2), 64–88.

De Janasz, S. C., & Godshalk, V. M. (2013). The role of e-mentoring in protégés’ learning and satisfaction. Group & Organization Management, 38(6), 33–45.

Dikilitas, K., Mede, E., & Atay, D. (2018). Mentorship Strategies in Teacher Education.. IGI Global.

Firšt, J. (2015). Usposabljanje kadrov na osnovi montiranja v podjetju X (Diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor.

Haran, V. V., & Jeyaraj, A. (2019). Organizational e-mentoring and learning: An exploratory study. Information Resources Management Journal (IRMJ), 32(1), 53–72.

Harris, R., Birk, S. B., & Sherman, J. (2016). E-mentoring for doctor of nursing practice students: A pilot program. Journal of Nursing Education, 55(8), 458–476.

Iqbal, H. (2020). E-mentoring: an effective platform for distance learning. E-mentor, 84(2), 43–61.

Jakopiček, N. (2016). Mentorstvo kot element razvoja zaposlenih v podjetju mariborski vodovod d. d. (Magistrsko delo). Univerza Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor.

Kahraman, M., & Kuzu, A. (2016). E-mentoring for professional development of pre-service teachers: A case study. Turkish Online Journal of Distance Education, 17(3), 763–789.

Kang, M., Yoo, Y. R., & Park, Y. (2012). Analyzing online mentoring process and facilitation strategies. Procedia-Social and Behavioral Sciences, 46, 51–82.

Karo, D., & Petsangsri, S. (2020). The effect of online mentoring system through professional learning community with information and communication technology via cloud computing for pre-service teachers in Thailand. Education and Information Technologies, 5(2), 1–10.

Koritnik, M. (2016). Pomen in vloga mentorstva ter mentorja. (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana.

Kuzu, A., Kahraman, M., & Odabasi, H. F. (2012). E-Mentoring: A new approach in mentoring. Anadolu University Journal of Social Sciences, 12(4), 166–172.

Lubinski, R. & Hudson, M.(2012). Professional Issues in Speech-Language Pathology and Audiology. Cengage Learning.

Macafee, D. (2018). E-mentoring: its pros and cons. Pridobljeno dne s 10.12.2020 z naslova: https://www.bmj.com/content/336/7634/s7

Manning, T., Sheehy, K., & Ceballos, L. (2020). Making mentoring work online. The Learning Professional, 41(4), 43–58.

Munih, L. (2016). Pomen mentorstva in program uvajanja novega zaposlenega v družbi SGP Pomgrad d. d. (Diplomsko delo). Univerza Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta,  Maribor.

Neely, A. R., Cotton, J., & Neely, A. D. (2017). E-mentoring: A model and review of the literature. AIS Transactions on Human-Computer Interaction, 9(3), 203–242.

Rowland, K. N. (2012). E-mentoring: An innovative twist to traditional mentoring. Journal of technology management & innovation, 7(1), 22–37.

Shrestha, C. H., May, S., Edirisingha, P., Burke, L., & Linsey, T. (2012). From Face-to-Face to e-Mentoring: Does the” e” Add Any Value for Mentors?. International Journal of Teaching and Learning in Higher Education, 20(2), 63–84.

Svenšek, D. (2019). Vloga mentorja pri razvoju in usposabljanju zaposlenih v podjetju (Magistrsko delo). Univerza Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor.

Thakare, S., Jadhav, S., Mane, I., Pawar, S., & Kulkarni, A. (2019). Online Mentoring System (An Online Mentor-Student System). International Journal of Engineering Trends and Technology, 67(1), 83–101.

Thompson, L., Jeffries, M., & Topping, K. (2010). E‐mentoring for e‐learning development. Innovations in Education and Teaching International, 47(3), 2–15.

Tinoco-Giraldo, H., Torrecilla Sánchez, E. M., & García-Peñalvo, F. J. (2020). E-Mentoring in Higher Education: A Structured Literature Review and Implications for Future Research. Sustainability, 12(11), 43–55.

Williams, S., Sunderman, J., & Kim, J. (2012). E-mentoring in an online course: Benefits and challenges to e-mentors. International Journal of Evidence Based Coaching & Mentoring, 10(1), 23–40.