Lahko bi vam zaupala o tem, kaj vse sem ob domačem ognjišču slišala priti iz ust svojih prednikov. Razne zgodbe, legende, pravljice, mite in anekdote, ki so me puščale spuščenih čeljusti in oči razširjenih v nejeveri. Ampak to so dragulji, ki se jih ne podaja v roke preko zaslona, zato vam raje povem o svojem prvem stiku s celjenjem s pripovedmi…

Pogovarjali smo se z dr. Svitlano Buko, sociologinjo, doktorico znanosti in ekspertom z področja medkulturnega menedžmenta z dolgoletnimi izkušnjami s področja menedžmenta človeških virov. Rojena je v St. Petersburgu, vendar živi in dela v različnih državah. Rezultate svojih raziskav s področja medkulturne komunikacije in kulturne inteligentnosti je predstavljala na mednarodnih konferencah v celem svetu, kar bo tudi tema razgovora . Danes živi in dela na meji med državama Slovenija in Italija ter vodi projekt z imenom ”24-urni čezmejni izziv”, katerega je cilj pokazati, kako razviti in okrepiti čezmejne medkulturne kompetence skupine mladih medkulturnikov na teritoriju treh mejah. Poleg vsega je pa tudi predavateljica na študijski smeri Medkulturni menedžment pri Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

Ste že kdaj slišali za odprte oz. »open-plan« pisarne? Vas kar spreleti, ko pomislite, da bi svoje delo opravljali v eni veliki pisarni, med tem ko bi vam sodelavci in nadrejeni dihali za ovratnik? Ali pa se morda počutite vzhičeno ob misli, da bi lahko s sodelavci brez ovir debatirali, si izmenjevali ideje in reševali izzive?

Večkrat lahko med zaposlenimi v neki organizaciji slišimo, da jih moti nejasna komunikacija, nejasno podajanje navodil, zmeda in šumi pri podajanju informacij, napačne razlage situacij in navodil itn. Hitro lahko pride do situacije, da vsak zaposleni hiti s svojim lastnim delom, s svojo miselno shemo sedi v svojem kotu, s svojo dnevno rutino in kratkoročnimi zadolžitvami ter bežnimi pogovori in izmenjavo informacij. Pri reševanju teh in podobnih situacij, oz. problemov, nam lahko koristi transparentna komunikacija.

Po Weekleyjevem etimološkem slovarju moderne angleščine termin komunikacija izhaja iz latinske besede communicare, kar pomeni deliti ali skupno ustvarjati. Opredelitev termina komunikacija sploh ni tako lahka naloga, kot se mogoče sprva zdi, saj zajema vse vidike našega življenja. Zato ni enotne in celovite definicije, temveč veliko teorij in definicij, ki se razlikujejo glede na svojo funkcijo in področje, ki ga obravnavajo, in tudi glede na način obravnave. Podobno kot to velja za delovanje katere koli organizacije, je komunikacija tudi bistvo vsake umetnosti, še posebej gledališke. Poleg tega je tako za delovne organizacije kot za gledališče značilno oblikovanje skupnosti. O takšnih in podobnih temah smo se pogovarjali z vrhunsko odrsko komunikatorico…

Začnem s poletnim delom – tokrat v trgovini. Poznam kar nekaj študentov, ki delo tam opravljajo že dlje časa. Prvi dan me eden od njih popelje naokoli. Malo ga povprašam, kakšno je vzdušje, kakšen odnos imajo zaposleni do študentov in kaj so »triki«, ki jih moram poznati, da bodo z mano zadovoljni. Presenečena obstanem ob prvem odgovoru, ki ga dobim: »Vikaj zaposlene! Verjetno slišiš, da jih vsi mi tikamo, ampak ti jih nujno vikaj, dokler ti sami ne naročijo drugače. Saj ti bodo, verjetno že danes… potem jih lahko tikaš. Samo res pazi, da ti ne uide že prej.« Takšnega odgovora vsekakor nisem pričakovala…