Ste vedeli, da med 30 in 50 odstotkov kandidatov za delovna mesta laže oz. potvarja svoje rezultate na osebnostnih vprašalnikih? Še več – to pretvarjanje kandidatov močno vpliva na izid selekcijskih postopkov. Med izbranimi kandidati je precejšen delež »sleparjev«, ki so si svoje mesto v organizaciji izborili s tem …
Category Archive: HRM
Zamislite si naslednjo situacijo. Direktor vaše delovne organizacije gre naslednji mesec v pokoj in vas je predlagal za […]
Študentje kadrovskega modula zaključnega letnika študija psihologije na UL smo pripravili konferenco pod mentorstvom red. prof. dr. Eve Boštjančič.
Predstavili bomo 15 metod, ki so lahko uporabne na področju razvoja in dela s kadri. Vabljeni vsi, ki si želite spoznati nove in inovativne metode, ki vam lahko koristijo pri delu s kadri ali pa si želite razširiti svoje znanje.
Mentorstvo je ena izmed ključnih metod s katerimi lahko olajšamo prehod in delovanje posameznika v delovnem okolju. V […]
Izvajanje sestankov v delovni organizaciji je ena izmed najpogostejših aktivnosti komuniciranja med dvema ali več osebami. Gre za aktivnost, ki predstavlja velik del delovnega časa zaposlenih ter je ena izmed osrednjih ključnih aktivnosti, ki zapolnjuje večji del delovnika vodij. Hkrati sestanki predstavljajo prostor, kjer se odvija socialna interakcija med zaposlenimi, posledično pa se krepi tudi pripadnost…
Medtem ko lahko bodoči mizar poskusno izdela stol in ga po potrebi spremeni ali dodela, bodoči kirurg nima te možnosti, saj njegovo delo na človeškem telesu zaradi ogromnega tveganja ne dovoljuje napak. Kako lahko tak kader potem izobrazimo in ga zares pripravimo na delo, ki ga čaka? Simulacija je metoda, katere osrednji cilj je izobraziti kader za delo v situaciji, ki ne dovoljuje napak, če se jo izvaja v realnosti. Gre za obliko treninga ali učenja, ki omogoča sistematično in strukturirano…
43 % delodajalcev redno uporablja informacije iz družbenih omrežij pri zaposlovanju, le 18 % ne pregleduje družbenih omrežij. Trend uporabe informacij o kandidatu, ki jih lahko najdemo na spletu, v kadrovanju skozi leta samo narašča. Bi nas zato moralo skrbeti, kakšne vsebine objavljamo in kakšen vtis ustvarimo? Hartwell in Campion sta leta 2019 izvedla študijo, v kateri sta raziskovala, koliko delodajalcev pregleda družbena omrežja kandidatov za delo v procesu zaposlovanja…
Podatki raziskave, vezane na preteklo pandemijo SARS-CoV-1 leta 2003, kažejo, da je bil pri 14-57% zdravstvenih delavcih prisoten visok emocionalni distres, od tega je 20% poročalo o znakih, ki kažejo na post-travmatsko stresno motnjo. Poročali so o stresorjih: zaskrbljenost za svojo družino, strah pred okužbo, stres na delovnem mestu, medosebna izolacija, stigmatizacja, zaskrbljenost glede pravilne namestitve in uporabe zaščitne opreme itn. Še dve leti po premagani pandemiji so zdravstveni delavci v zaskrbljujoče visoki meri poročali o izgorelosti in hudem (posttravmatskem) stresu…
Spletno postopanje – raba spleta na delovnem mestu v zasebne namene predstavlja resen problem pri uspešnem delovanju organizacij. Raziskovalci so ugotovili, da lahko spletno postopanje rezultira v nižji produktivnosti zaposlenih, ki vpliva na finančne izgube organizacije. Organizacije danes zaradi višje konkurenčnosti, hitrejšega in manj finančno zahtevnega doseganja ciljev organizacije vse pogosteje uporabljajo sodobno informacijsko tehnologijo…
Obstaja 92% možnost, da te zaposlovalec poišče preko družbenih omrežij. Visoko, a ne? V tem primeru seveda želiš, da mu Google »vrže ven« čim boljši rezultat. Facebook, Instagram, Twitter – z nastavitvami zasebnosti lahko ustvarimo popolnoma privaten profil, kjer o nas ne bodo razkrite nobene informacije. Kaj pa LinkedIn? To omrežje nam omogoča, da se delodajalcem predstavimo na čim bolj izstopajoč način ter izpostavimo informacije, ki…
psihologijadela.com 