Ko govorimo o gledališču ali kateremkoli drugem delovnem kontekstu, je komunikacija
nepogrešljiv element, ki ne zajema samo verbalnih prvin, ampak tudi mnoge druge vidike.
Osnova gledališča sta igralec in gledalec, ki stopata v interakcijo in tvorita skupno energijo ali
»flow«…

Po Weekleyjevem etimološkem slovarju moderne angleščine termin komunikacija izhaja iz latinske besede communicare, kar pomeni deliti ali skupno ustvarjati. Opredelitev termina komunikacija sploh ni tako lahka naloga, kot se mogoče sprva zdi, saj zajema vse vidike našega življenja. Zato ni enotne in celovite definicije, temveč veliko teorij in definicij, ki se razlikujejo glede na svojo funkcijo in področje, ki ga obravnavajo, in tudi glede na način obravnave. Podobno kot to velja za delovanje katere koli organizacije, je komunikacija tudi bistvo vsake umetnosti, še posebej gledališke. Poleg tega je tako za delovne organizacije kot za gledališče značilno oblikovanje skupnosti. O takšnih in podobnih temah smo se pogovarjali z vrhunsko odrsko komunikatorico…

Začnem s poletnim delom – tokrat v trgovini. Poznam kar nekaj študentov, ki delo tam opravljajo že dlje časa. Prvi dan me eden od njih popelje naokoli. Malo ga povprašam, kakšno je vzdušje, kakšen odnos imajo zaposleni do študentov in kaj so »triki«, ki jih moram poznati, da bodo z mano zadovoljni. Presenečena obstanem ob prvem odgovoru, ki ga dobim: »Vikaj zaposlene! Verjetno slišiš, da jih vsi mi tikamo, ampak ti jih nujno vikaj, dokler ti sami ne naročijo drugače. Saj ti bodo, verjetno že danes… potem jih lahko tikaš. Samo res pazi, da ti ne uide že prej.« Takšnega odgovora vsekakor nisem pričakovala…