Spletno postopanje je izraz, s katerim označujemo namerno uporabo tehnologije (mobilnih telefonov, računalnikov, tablic in spleta) na delovnem mestu za osebne namene, pri čemer lahko to dejanje povzroči tudi škodo podjetju oziroma delodajalcu. Ko govorimo o škodi, govorimo predvsem o zmanjšani produktivnosti, pojavljajo pa se tudi škode na področju lastnine (okvara programske opreme, virusi).

V zadnjih nekaj desetletjih je internet skupaj z informacijsko tehnologijo postal pogosto prisoten medij komuniciranja v vsakdanjem življenju, v zadnjem času pa je postal pogost tudi na delovnem mestu. Informacijska tehnologija, s pomočjo katere zaposleni na delovnem mestu dostopajo do internetnih strani, po eni strani omogoča hitrejšo komunikacijo in izboljša produktivnost organizacije, posledično pa zmanjša njene stroške. Po drugi strani pa se pojavlja tudi vedno več zlorab, povezanih z uporabo interneta na delovnem mestu. Tovrstno uporabljanje spleta za osebne namene zmanjšuje produktivnost na delovnem mestu, hkrati pa povečuje možnost vdora spletnih virusov in drugih virtualnih napadov varnostnega sistema podjetij, s čimer pa zaposleni tudi izkoriščajo organizacijske vire.

Med spletno postopanje na delovnem mestu štejemo:

• “blažje oblike”: npr. brskanje po internetnih straneh, spletno nakupovanje, igranje računalniških iger, telefoniranje, dopisovanje preko socialnih omrežij ipd.,
• “resnejše oblike”: npr. spletno igranje iger na srečo in gledanje pornografskih vsebin.

Pogostejše so “blažje oblike”, kar pa lahko pripišemo tudi temu, da zaposleni načeloma menijo, da pri tem ne gre za moteče dejavnosti, ki bi vplivale na njihovo produktivnost. Blanchard in Henle (2008) sta v svoji študiji prišla do podatka, da kar 90 % zaposlenih na delovnem mestu pošilja elektronsko pošto, ki ni povezana z delovnimi nalogami, enak delež jih na spletu bere dnevne novice, 70 % jih nakupuje preko spleta, približno polovica jih spremlja športne novice in pregleduje ponudbe za počitnice, 40 % pa jih išče novo službo. Po drugi strani pa študije kažejo, da zaposleni poročajo tudi o tem, da jim dejanja, ki jih sicer asociiramo s spletnih postopanjem, pomagajo pri spoprijemanju z obremenitvami na delovnem mestu, predvsem pa pri zmanjševanju monotonosti delovnih nalog, dvigovanju motivacije za delo in zniževanju ravni stresa.

Na področju spletnega postopanja prihaja do različnih ugotovitev, nekateri pa menijo, da lahko vzroke za te različne ugotovitve, predvsem glede odločilnih faktorjev, ki vplivajo na pogostost in raznovrstnost spletnega postopanja, pripišemo predvsem pomanjkljivim metodološkim značilnostim nekaterih študij, saj po večini slonijo na uporabi študentov za vzorčenje, zajemajo majhne vzorce ali pa so osredotočene na preučevanje specifičnih podjetij, zato so lahko zaključki tovrstnih študij tudi pomanjkljivi. Raziskovalci predlagajo, da bi bilo potrebno na tem področju dobro definirati, katera vedenja lahko uvrščamo v spletno postopanje, saj se področje spletnega komuniciranja hitro razvija, na trg pa prihaja tudi več oblik spletnih socialnih omrežij, ki jih nekateri starejši vprašalniki ne zajemajo (v najstarejših oblikah tako zaposlenih niso spraševali o uporabi YouTube-a, Facebooka, Twitterja ipd., kar je vplivalo na končne izsledke raziskav).

Merski pripomočki za merjenje konstrukta spletnega postopanja na delovnem mestu so trenutno, večinoma, če ne skoraj v celoti, rabljeni primarno v raziskovalne namene, posledično avtorji redko omenjajo ali implicirajo uporabo vprašalnikov v praksi na področju kadrovanja ali upravljanja s človeškimi viri v organizaciji. Tudi v Sloveniji vprašalnikov ali drugih merskih pripomočkov o spletnem postopanju še nimamo.

V svoji nalogi so avtorice Judita Corn, Rebeka Gregorc in Nina Stanojević naredile sistematičen pregled vprašalnikov, ki so vezani na spletno postopanje, jih primerjale in podale predloge za nadaljnje delo.