HRM / Pozitivno organizacijsko vedenje / Zdravje in dobro počutje

Kako način prehranjevanja zaposlenega vpliva na delovne rezultate in splošno življenjsko zadovoljstvo?

Za prehransko vedenje posameznika je bilo večkrat dokazano, da je pomembno povezano s posameznikovim zdravjem. Zdrave prehranjevalne navade so pogoj za ohranjanje in izboljševanje zdravja, boljše počutje in kakovostno življenje ter prispevajo k zmanjševanju tveganja za nastanek številnih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, nekatere vrste rakavih obolenj, debelost in osteoporoza. Nezdrav način prehranjevanja vpliva tudi na pojavnost fizioloških dejavnikov tveganja, kot so npr. zvišan krvni tlak ter zvišane vrednosti holesterola in glukoze v krvi. Zdrava prehrana je za posameznikovo zdravje pomembna, kot je zdravje zaposlenega pomembno za njegove rezultate na delovnem mestu. V raziskavah so ugotovili, da ima zdravje posameznika glavno vlogo pri absentizmu in je hkrati direktno povezano z delovno učinkovitostjo, najbolj zdravi zaposleni (tisti, ki se najmanj poslužujejo dejavnikov tveganja zdravja) pa so na delovnem mestu visoko zavzeti ter učinkovitejši.

Avtorica: Marta Stjepić (Fotografija je nastala v sodelovanju z NTF.)

Namen magistrske naloge je bilo odkriti povezanost in odnos med načinom prehranjevanja (prehranskim vedenjem) zaposlenega z njegovimi delovnimi rezultati in splošnim življenjskim zadovoljstvom ter možno uporabo ugotovitev v praksi, ki bi delodajalce in organizacije spodbujala k skrbi za zaposlene in njihovo zdravje. V današnjem času se namreč organizacije soočajo z izzivi, ki preizkušajo njihovo delovno uspešnost. Globalizacija, zahteve po socialni odgovornosti, inovativne tehnologije in novo strateško razmišljanje so samo nekateri izmed mnogih vidikov v sodobnem tekmovalnem okolju. Poleg nenehno spreminjajočega se okolja so delodajalci obremenjeni z delovnimi rezultati zaposlenih in organizacije, z učinkovitostjo, kakovostjo dela, ustvarjanjem dodane vrednosti in zniževanjem stroškov. Posledično je za optimalno in konkurenčno delovanje organizacije potrebna usmeritev v vse smeri, predvsem v zaposlene, ki predstavljajo vir organizacijske (ne)uspešnosti in imajo veliko vlogo pri tem, ali bo organizacija delovala uspešno in kakovostno ali pa bo v tem smislu zaostala za ostalimi.

V raziskavi je sodelovalo 230 redno zaposlenih posameznikov, ki so izpolnili Presejalni vprašalnik o prehranjevalnih navadah, Lestvico splošnega življenjskega zadovoljstva (SWLS), Vprašalnik delovne zavzetosti (UWES) in Kratko obliko vprašalnika WHO o zdravju in delovni učinkovitosti.

Rezultati raziskave so pokazali statistično pomembno povezanost prehranskega vedenja z delovno zavzetostjo, samozaznano delovno učinkovitostjo in splošnim življenjskim zadovoljstvom, ne pa tudi z absentizmom. Udeleženci, ki so se prehranjevali bolj zdravo, so poročali o večjem splošnem življenjskem zadovoljstvu, večji delovni zavzetosti in višji delovni učinkovitosti. Rezultati raziskave so torej potrdili, da je skrb za zaposlene in njihovo prehrano, ter s tem zdravje, eden izmed načinov, prek katerih lahko delodajalci izboljšujejo delovno zavzetost in učinkovitost zaposlenega ter skrbijo za njihovo splošno življenjsko zadovoljstvo. Zaposleni, ki so se prehranjevali bolj zdravo, so bili namreč bolj delovno zavzeti in so se ocenjevali kot delovno učinkovitejše, hkrati pa so bili zadovoljnejši z življenjem.

Ti rezultati imajo v prvi vrsti velik pomen za zaposlene, saj potrjujejo, da je hrana pomembna za doseganje dobrih delovnih rezultatov in da zdrav način prehranjevanja vodi v boljše delovne rezultate ter večje življenjsko zadovoljstvo. Ugotovitve pa prinašajo velik pomen tudi za delodajalce in potrjujejo pozitiven učinek promocij zdravja na delovnem mestu, ki prinašajo koristne posledice tako zaposlenim kot njim.


Celotno magistrsko delo Zale Brečko, z naslovom Povezanost prehranskega vedenja z rezultati na delovnem
mestu in s splošnim življenjskim zadovoljstvom, si lahko ogledate na tej povezavi.