Pišeta: Mateja Sernec in Daniela Bročilo

Danes je treba zaključevanje kariere opisati širše kot pred desetimi leti, saj se njegova časovna opredelitev vedno bolj spreminja. Delovna doba se iz leta v leto podaljšuje, ponudba delovnih mest in narava dela se spreminjata, življenjski tempo se stopnjuje, odgovornost za primerno finančno nadomestilo ob zaključku kariere pa se vedno bolj prenaša na posameznika.

V obdobju zaključevanja kariere se lahko pojavi marsikatero vprašanje, na primer: »Ali me vodja sploh še želi v svojem timu? Kaj me čaka ob zaključku kariere? Kdo me bo nasledil? Kaj, če se delovna doba zopet podaljša?«

V Sloveniji smo trenutno še korak za razvitejšim delom Evrope, kjer strokovne svetovalne službe pripravljajo sistematične načrte in programe izobraževanja za delo s starejšimi zaposlenimi. Zavedamo pa se, da čas teče in če bo šlo tako naprej, bo povprečna starost delovne sile z leti še naraščala.

Zaključevanje kariere v javni upravi razumemo kot upokojitev delavca ali pa kot odhod na drugo delovno mesto znotraj zasebnega sektorja. Slednje se nama zdi v času ekonomske krize nekoliko nespametno, saj meniva, da boljše in bolj varne službe, kot je služba v javni upravi, skorajda ni. Redko namreč slišimo, da bi koga v javni upravi odpustili, kar pa se redno dogaja v zasebnem sektorju. Slaba stran tega pa je, da zaposleni v javni upravi nimajo nobenega strahu pred izgubo zaposlitve, kar lahko negativno vpliva na njihovo delovno učinkovitost. Zaposlene glede na to delimo na presežne delavce in na delavce, ki pridno delajo. Razlika med obema skupinama zaposlenih je jasno razvidna.

Zaradi zgoraj omenjene problematike je nujno spremljati kazalnike uspešnosti, še posebej pri presežnih delavcih. V primeru, da le-ti ne dosegajo zastavljenih ciljev, namreč sledi opozoritev. Če opozoritev ni dovolj, pa je naslednja stopnja odpoved delovnega razmerja v katerikoli obliki. Nekateri zaposleni so že predolgo na istem delovnem mestu in še vedno ne vedo vseh novosti, ki se tičejo njihovega področja. Takšne zaposlene bi bilo treba sankcionirati oz. jih premestiti na drugo delovno mesto, ki bi ustrezalo njihovemu znanju.

Težava nastane, ko starejši zaposleni nočejo zapustiti delovnega razmerja zaradi nizkih pokojnin. Tisti, ki ga zapustijo, pa nočejo podati znanja naprej. Prepričani so namreč, da jih nihče ne more nadomestiti. To pomeni, da dobri in sposobni zaposleni odidejo, prav tako pa odide z njimi njihovo znanje. Kljub temu pa se najdejo tudi zaposleni, ki znanje rade volje prenašajo dalje, da bi bilo njihovim naslednikom lažje. Meniva, da bi moralo biti čim več takšnih. Prepričani sva namreč, da je vsak zaposlen zamenljiv ne glede na to, kakšno funkcijo opravlja v službi.

Tudi sami imava izkušnjo z delom v javni upravi, ko sva eno leto delali z zaposleno, ki je bila tik pred pokojem. Lahko poveva, da sva bili pozitivno presenečeni nad njo. Razložila nama je vse delovne zadolžitve, ki jih je imela in nama do podrobnosti razkrila svoje delo. Kadar je ni bilo, sva lahko samostojno opravljali njeno delo. Povedala nama je toliko, da sva se popolnoma znašli tudi sami. Zaupala nama je tudi, da dela že vrsto let in kljub temu še vedno ne ve vseh stvari in da tudi midve ne bova takoj vsega vedeli. Zaupala nama je tudi, da jo skrbi, kaj bo delala v prostem času, ko ne bo več delala in ali bo imela kaj več časa za svoje stvari. Takrat sva imeli občutek, da se ji bo ritem življenja popolnoma spremenil, saj ne bo več delala 8 ur na dan. Ostalo ji bo več časa za vsakodnevna opravila. Ko sva jo kasneje vprašali, kakšno je njeno življenje, nama je odgovorila: »Časa imam še manj kot prej. Kljub temu, da imam več časa zase, pa vse stvari počnem počasneje.«

Meniva, da se življenje čisto spremeni po zaključenem delovnem razmerju, dnevna rutina postane samo še preteklost. Naša generacija bo imela velik problem pri zaključevanju kariere, saj se delovna doba neprestano podaljšuje in samo vprašanje časa je, ali bomo sploh dobili zasluženo pokojnino. Ampak zakaj bi si delali skrbi za toliko časa vnaprej, uživajmo v svojem delu in mislimo pozitivno.

Če želite izvedeti več:

• Zaključevanje kariere – od teorije k praksi (znanstvena monografija).

Več o psihologiji dela v javni upravi si lahko preberete v Praktikumu.

__________________________________________________________________________________________________________________________

Mateja Sernec je stara 26 let. Študirat je šla zaradi boljšega izhodišča za službeno kariero. V prostem času rada hodi na sprehode, saj v naravi zelo uživa. V prihodnosti bi si rada poiskala službo, ki jo veseli in dokončala začrtani študij.

Daniela Bročilo je zaposlena v podjetju Petrol d. d. Stara je 30 let. V prostem času se rada ukvarja s športom in prebere kakšno zanimivo knjigo ali pa pogleda kakšen film. Njen trenutni cilj je dokončati študij in v prihodnosti napredovati v karieri.