Psihologija dela / Uspešnost in učinkovitost / Zdravje in dobro počutje

Kako spanje vpliva na našo delovno učinkovitost?

Piše: Sabina Brodar Kaplja

Kvaliteta in količina spanca ima velik vpliv na duševno zdravje, kognitivne funkcije, motorično delovanje in dolgoročno fizično zdravje posameznika. Kljub temu mnogo ljudi spi malo, slabo in so čez dan pogosto zaspani. Količina spanca se nanaša na količino časa, ki ga posameznik prespi. Kvaliteta pa pomeni, kako težko nekdo zaspi, število prebujenj v eni noči in občutek spočitosti po spancu. Zaspanost na delovnem mestu je lahko posledica slabe kvalitete ali količine spanja. Večina odraslih ljudi optimalno deluje pri sedem do deveturnem spancu na noč. Kljub temu mnogo odraslih spi pomembno manj časa.

S spanjem je povezan celovit obseg konstruktov. Individualni dejavniki spanja se nanašajo na npr. starost ali družinske obveznosti. Med individualne dejavnike lahko štejemo tudi uporabo adiktivnih substanc (npr. kava, tobak), ki vplivajo na centralni živčni sistem, ta pa spreminja procese regulacije spanja. Naslednji konstrukt so organizacijski dejavniki, ki se nanašajo na značilnosti delovnega okolja in prav tako vplivajo na spanje. Značilnosti dela vključujejo npr. nadzor nad delom, ki opisuje zaznano zmožnost zaposlenih za spremembo njihovega delovnega okolja in delovnih aktivnosti. Prav tako sem sodi podpora pri delu, ki se nanaša na sodelavce, nadzornike ali večjo organizacijo. Zdravje je tudi ena izmed kategorij konstruktov, ki je bila v okviru spanja dokaj pogosto preučevana. Slab spanec naj bi povečal tveganje za mnoge zdravstvene težave. Lahko privede do povečane senzitivnosti bolečine, interferira z zdravljenji bolečine in vodi do srčnih bolezni. Prav tako ima vpliv na psihološko zdravje posameznika, saj spremeni izločanje določenih hormonov, ki povečajo verjetnost motenj razpoloženja in anksioznosti. Fiziološke posledice slabega spanca vplivajo tudi na afekt in kognicijo zaposlenih. Lahko oškoduje nočno procesiranje nedavnih čustvenih izkušenj in zmanjša točnost prepoznavanja čustev. Prav tako zmanjša hitrost in točnost rezultatov mer pozornosti, delovnega spomina itd. Slab spanec je povezan tudi z izidom določenega vedenja. Zmanjšuje verjetnost pozitivnih izidov vedenja, kot npr. zadovoljstvo s službo, organizacijska zavezanost in vključenost. Med konstrukte, povezane s spanjem, lahko vključimo tudi izide izvedbe, kot npr. izvedba naloge, kontekstualna učinkovitost in varno vedenje (npr. pomanjkanje motivacije pri zaposlenih in posledično večje možnosti za nesreče ali poškodbe).

Spanje se najbolj pomembno povezuje z organizacijskimi napovedniki (zaznan nadzor), zdravjem (anksioznost) in izidi vedenja (vključenost). Pomembnost spanja in povezava z zdravjem, afektivnostjo in vedenjem predstavlja osnovo za uporabo spanja kot mehanizma, ki je odgovoren za učinke individualnih in kontekstualnih značilnosti na izide dela. Pomembnost spanja opozarja na svojo pomembno vlogo pri največjih organizacijskih izzivih, kot npr. usklajevanje delo–prosti čas, oblikovanje delovnih mest, stres, tehnološka prilagoditev in dobro počutje.

Pomembno je tudi razlikovanje med kvaliteto in količino spanja. Kvaliteta spanja je vsebinsko boljši indikator kot količina za procese regulacije spanja, ki vplivajo na percepcijo zaspanosti. Nekateri ljudje namreč potrebujejo večje količine spanja, da se znebijo občutkov zaspanosti. Kljub temu, da ima kvaliteta spanja večjo pojasnjevalno vrednost kot količina, je ta močno povezana z vidiki dela, ki so odvisni od časa (npr. družinski čas in delovne ure na teden). Prav tako posamezniki bolj točno poročajo o spanju skozi mero količine.

Spanje zaradi velikega vpliva na posameznike predstavlja praktično vrednost organizacijam. Učinki spanja so vidni pri približno 17-24 % zaposlenih, ki imajo nestabilne delovne urnike (npr. rotacijski razporedi). Učinki nočnih izmen in nerednih delovnih izmen na neurejen spanec kot tudi vrsto zdravstvenih izidov so dobro znani. Priporočljivo bi bilo uvesti programe treninga o tveganjih izmenskega dela in intervencijskih strategijah za zmanjševanje tveganja. Organizacije bi lahko tudi razmislile o zmanjšanju najbolj težkih zahtev delovnega mesta (npr. število delovnih ur na teden). Glede na naravo težav s spanjem lahko pomaga tudi povečan nadzor dela ali raziskovanje načinov za pomoč zaposlenim pri zmanjševanju konflikta delo-družina. Spremembe značilnosti delovnega mesta so v nekaterih situacijah lahko težavne. Organizacije bi lahko namesto tega uvedle kratkoročna psihološka zdravljenja (npr. trening relaksacije, kognitivno-vedenjske intervence), ki bi pozitivno vplivale na spanje zaposlenih. Skozi povečano osredotočenost na merjenje spanja in intervencijo, imajo organizacije priložnost za oglaševanje bolj zdrave, zadovoljne in produktivne družbe.

 

Litwiller, B., Snyder, L. A., Steele, L. M in Taylor, W. D. (2017). The relationship between sleep and work: A meta-analysis. Journal of Applied Psychology, 102(4), 682–699.

 

Advertisements