Psihologija dela / Vodenje

Vloga vodje v javni upravi

Pišeta: Mihael Stanković in Elvir Ćeman

V sodobnem času postaja vodenje vse zahtevnejše, funkcija v organizaciji pa vse bolj pomembna. Znotraj javne uprave si vodje ne morejo biti enake med seboj. Kot nam je znano, se ljudje med seboj razlikujejo, zato ni univerzalne označbe za način vodenja javnih uslužbencev znotraj javne uprave. Pojavil se je nov koncept vodenja, in sicer avtentično vodenje, za katerega velja pravilo, da posameznik deluje v skladu z resničnim jazom, torej izraža lastno identiteto. Avtentično vodenje se vse pogosteje uveljavlja tako v zasebnem kot tudi javnem sektorju, zato sta avtorja v nadaljevanju pripravila lasten pogled na ta tip vodenja.

Vodenje v javni upravi se razlikuje od vodenja v zasebnem sektorju, saj je zaradi zakonskih omejitev delovanje manj prožno. Delovne naloge so vnaprej opredeljene na osnovi predpisov in drugih določil, vendar omenjeni predpisi ne omejujejo vpeljave avtentičnosti med vodji, saj je pogojena z razvojem osebnostnih lastnosti in sposobnosti vodje, da prepozna samega sebe in ohranja sebe takšnega, kot je. Avtentičnost vodij je po našem mnenju redkeje prisotna v javnem sektorju kot zasebnem, saj so javni uslužbenci deležni bolj varne in stabilne zaposlitve ter so manj izpostavljeni nenehnim spremembam. Po drugi strani pa zasebni sektor bolj stremi k inovacijam in boljšim rezultatom poslovanja, ki zahtevajo nenehno nadgradnjo vodij. Vodje v javni upravi po našem mnenju stagnirajo oz. niso deležne spodbujanja s strani nadrejenih, saj na njih neposredno ne vpliva stanje na trgu in imajo zagotovljena finančna sredstva s strani državnega proračuna. Večina vodij v javni upravi želi prepoznati idealen model uspešnega vodenja, ga nato prevzeti ter izvajati, kar je po našem mnenju napačen pristop. Enostavno se ne da določiti nekega splošnega modela vodenja, ki bi ga vsak vodja lahko prevzel za svojega. Lahko najdeš vzor v drugih dobrih vodjih, prepoznaš karakteristike drugih oseb, ki so ti všeč, se učiš na izkušnjah drugih, vendar se moraš vedno truditi, postati čim boljša verzija sebe, ne pa nekdo drug. Avtentični vodja mora biti sposoben navdihovati zaposlene, da dosežejo zastavljene cilje. V vsaki organizaciji se najde nekaj težko obvladljivih ljudi in avtentični vodja je tisti, ki zna preoblikovati najbolj uporne sodelavce v sposobne zaposlene. Avtentični vodja si gradi samozavest na podlagi zaupanja, optimizma in miselne prožnosti. Vodja sam po sebi ne more biti vseved, zato je pomembno, da ustvari okolje, v katerem se bodo sodelavci čutili enakovredne in pomembne pri opravljanju raznolikih nalog. Avtentični vodja stalno preverja samega sebe, svoje vedenje in občutenje glede vodenja. Avtentično vodenje se ne podeli ali dodeli z delovnim mestom. Moramo si ga prislužiti z integriteto, kar zna predstavljati omejitev v razmerju do zasebnega sektorja, kjer napredovanje ni pogojeno s številnimi uredbami in zakoni kot v javni upravi. Pri vodenju v javni upravi je opaziti veliko diktiranja, formalnosti in operativnih nalog, kar po našem mnenju ne pripelje do avtentičnega vodenja, saj avtentični vodja ne sme biti diktator, temveč dober komunikator, ki sproščeno komunicira, govori in posluša. S tem si vodja pridobi zaupanje zaposlenih.

Eden izmed pomembnih segmentov avtentičnosti je čustvena stabilnost oz. obvladovanje samega sebe. Skozi življenje smo izpostavljeni številnim težavam domačega okolja, ki ga ne smemo prenesti v delovno okolje. Dober vodja obvladuje svoja čustva in se zaveda pomembnosti svojega vedenja med zaposlenimi. V zadnjem času je veliko govora o raznih podkupovanjih, ki jim pogosto podležejo tudi javni uslužbenci in posledično ustvarijo veliko škode državi in državljanom. A ravno vodje so tisti, ki morajo od samega začetka stremeti k vrednotam in ravnati moralno, saj so le tako lahko zgled svojim podrejenim.

V javni upravi je mogoče opaziti razmeroma skromno sodelovanje vodij in podrejenih, saj so delovne naloge že vnaprej določene in vodje zato manj sodelujejo pri opravljanju drugih nalog. Prisotna je manjša kontrola v razmerju do zasebnega sektorja, kar pa predstavlja oviro za pravočasno odkrivanje težav, problemov in nezadovoljstva javnih uslužbencev, kar pa naj bi bile bistvene naloge avtentične vodje. Iz omenjenih razlogov bi morala avtentičnost med vodji postati standard vseh vodilnih zaposlenih v javni upravi, saj le takšen pristop omogoča več zaupanja med zaposlenimi, podpiranja sodelavcev, boljšo motiviranost, pozitiven odnos nadrejeni–podrejeni in temelji na iskrenih ter odkritih odnosih.

Po najinem mnenju je bistvo avtentičnosti to, da vodja ne pomeni kopirati druge vodje. Vsak vodja se mora predstaviti v svoji luči, kar pomeni, da mora sam priti do te svoje avtentičnosti oziroma verodostojnosti, da kopiranje za drugo vodjo ni vedno prava rešitev. Prav tako je potrebno te lastnosti razviti sam pri sebi, saj le sami poznamo svoje meje in sposobnosti. Skozi prebiranje literature se nama je zdel zanimiv stavek: »Izziv je razumeti samega sebe dovolj dobro, da odkrijete, kje lahko uporabite svoje vodstvene sposobnosti, da bi služili drugim.«

Če želite izvedeti več:

Več o psihologiji dela v javni upravi si lahko preberete v Praktikumu.

________________________________________________________________________________________________________________

Mihael Stankovič

 

Mihael Stanković je diplomiral z odliko. V preteklosti je bil član Študentskega sveta in Komisije za podiplomski študij. V prostem času se ukvarja s športom.

 

 

Elvir Čeman

 

Elvir Ćeman je v preteklosti opravljal funkcijo poslanca Fakultete za upravo, bil je tudi član Študentskega sveta in član Disciplinske komisije Fakultete za upravo.

Advertisements