Odnosi z zaposlenimi / Pozitivno organizacijsko vedenje

Vedenje v dobrobit organizaciji

Piše: Maruša Cvek

Splošno znano ter z raziskavami dokazano je, da vodje pomembno vplivajo na posameznikovo ter skupinsko in organizacijsko uspešnost. Eden izmed pristopov k razumevanju vodjevega vpliva na učinkovitost podrejenih je osredotočenost na diadni odnos, ki se razvije med vodjo in posameznim podrejenim. Bistvo te teorije – izmenjave med vodjo in podrejenim – je razvoj edinstvenih odnosov, ki se razlikujejo po kvaliteti in ključno vplivajo na vedenje vodje in podrejenega. Teorija izmenjave med vodjo in podrejenim izhaja iz teorije socialne izmenjave. Le-ta predpostavlja, da se v primeru visokokakovostnih odnosov podrejeni čutijo dolžne, da se za kakovostni odnos »oddolžijo«, saj na ta način postane odnos med vodjo in podrejenim vzajemen – odnos med njima torej ključno doprinese k uspešnosti pri opravljanju delovnih nalog, zadovoljstvu pri delu, menjavi zaposlenih v organizaciji, organizacijski pripadnosti ter k vedenju v dobrobit organizaciji, saj na ta način skušajo podrejeni povrniti svojim vodjem za visokokakovosten odnos.

Vedenje v dobrobit organizaciji je vedenje zaposlenega, ki ni direktno določeno oz. zaznano v sistemu nagrajevanja ter ni opredeljeno v zahtevah delovnega mesta. Posameznik se lahko sam odloči, ali bo to vedenje izvajal ali ne. Glede na usmerjenost vedenja razlikujemo med dvema vrstama vedenja v dobrobit organizaciji, in sicer na posameznika usmerjeno vedenje in na organizacijo usmerjeno vedenje.

Na posameznika usmerjena vedenja so aktivnosti, ki neposredno koristijo posamezniku in posredno koristijo organizaciji. Vključujejo podporno vedenje in druga pozitivna sodelovalna vedenja (npr. altruizem, vljudnost) ter medosebno facilitacijo (tj. izboljšanje aktivnosti ob prisotnosti drugih). Na organizacijo usmerjeno vedenje pa se osredotoča na koristi za organizacijo. Vključuje ustvarjalno in inovativno vedenje ter vedenja, ki kažejo na organizacijsko pripadnost, skladnost z organizacijo, vestnost in predanost delu.

Za visokokakovostne odnose med vodjo in podrejenim je značilno zaupanje, interakcija, podpora ter formalne in neformalne nagrade, kar vpliva na to, da se podrejeni vedejo v dobrobit organizaciji z namenom vzdrževanja ravnovesja. Odnos med vodjo in podrejenim bolj vpliva na večjo vključenost v na posameznika usmerjena vedenja kot na organizacijo usmerjena vedenja, saj je odnos med vodjo in podrejenim diaden in recipročen – ker vodja formalno ali neformalno nagradi zaposlenega, mu ta povrne z vedenjem, ki pozitivno pripomore tudi k uspešnosti vodje. Povezava med odnosom vodje do zaposlenega in na organizacijo usmerjeno vedenje je sicer prav tako pozitivna, vendar manj izrazita, saj ni direktne recipročne, diadne povezave.

Vodje morajo biti torej pozorne na kakovost odnosa s podrejenimi, saj s tem spodbujajo vedenje v dobrobit organizaciji, ki pripomore k učinkovitosti in uspešnosti organizacije. Na kakovost odnosa in tudi na druge medosebne konstrukte (npr. pozitivna čustva, zadovoljstvo s sodelavci), pa morajo biti pozorni predvsem vodje v organizacijah, kjer so sodelovanje, pomoč in altruizem ključnega pomena za organizacijsko učinkovitost.

 

Vir: Ilies, R., Nahrgang, J. D. in Morgeson F. P. (2007). Leader–Member Exchange and Citizenship Behaviors: A Meta-Analysis. Journal of Applied Psychology, 92(1), 269–277.

 

Maruša Cvek

Advertisements