Vračanje na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti ni preprosto vrnitev k stari rutini. Za zaposlenega pomeni prehod iz obdobja zdravljenja in z njim povezanih omejitev nazaj v delovno okolje in soočanje z delovnimi zahtevami, za delodajalca pa odgovornost, da ta prehod poteka varno, postopno in ob upoštevanju zdravstvenih omejitev (Cancelliere idr., 2016; Donker-Cools idr., 2018; Hoefsmit idr., 2012; Mesto zdravja, 2025; Spjelkavik idr., 2023). Namen tega prispevka je predstaviti ključne izzive in dejavnike uspešnega vračanja na delovno mesto po dolgotrajni bolniški odsotnosti zaradi poškodbe možganov ter podati konkretne usmeritve za uspešno reintegracijo zaposlenega v delovno okolje.
Avtorica: Maksi Pavšek
Strah zaposlenega pred vrnitvijo na delo
Zaposleni v primeru daljše odsotnosti z delovnega mesta ne izgubi stika le s sodelavci in organizacijo, temveč tudi s svojo stroko. Lahko se počuti negotovega in izključenega, saj se je organizacija v času njegove odsotnosti spremenila, sam pa se mora ponovno priučiti delovnih procesov, pri čemer je lahko prisoten strah, da ne bo kos nalogam (Mesto zdravja, 2025). V času odsotnosti se je namreč lahko soočal z občutki socialne izolacije, pasivnosti in depresivnosti ter upadom splošnega dobrega počutja in s tem tudi samopodobe (Cancelliere idr., 2016; Hoefsmit idr., 2012). Pri osebi je lahko prisoten strah za manj delovnih priložnosti oz. napredovanja, hkrati pa se lahko soočajo s finančnimi težavami zaradi izostanka (Karcz idr., 2022; Westarp idr., 2024).
Izzivi po poškodbi možganov
Negotovost v svoje sposobnosti je še posebej prisotna pri osebah z različnimi poškodbami možganov, ki se soočajo z mnogimi kognitivnimi, fizičnimi ter čustvenimi izzivi (Karcz idr., 2022; Lai idr., 2025; Westarp idr., 2024). Težave imajo lahko s spominom in koncentracijo, se pri miselnem naporu hitreje utrudijo, delovne naloge pa opravljajo počasneje, še posebej kadar zahtevajo hkratno izvajanje več nalog (Donker-Cools idr., 2018; Spjelkavik idr., 2023). Poleg telesne utrujenosti so lahko prisotni še glavoboli, pogosto kot posledica senzorne preobčutljivosti, kot so močna svetloba, hrup ali dolgotrajno gledanje v zaslon (Spjelkavik idr., 2023). Prav tako osebe s poškodbo možganov poročajo o večji čustveni razdražljivosti ter nižji odpornosti za stres (Spjelkavik idr., 2023; Westarp idr., 2024).
Kaj lahko naredijo sodelavci?
Kot smo že omenili, lahko osebe s poškodbo možganov doživljajo občutke izključenosti s strani okolice, med drugim pa tudi upad podpore sodelavcev skozi čas zaradi obremenjenosti, povezane s prilagajanjem in nerazumevanjem »nevidne« poškodbe (Donker-Cools idr., 2018; Karcz idr., 2022; Spjelkavik idr., 2023). Pomembno je, da kot sodelavci zavestno izkazujemo zanimanje in sočutje do osebe, ki se vrača na delovno mesto, ter ji po svojih zmožnostih pomagamo pri prilagajanju na delovne naloge in delovno okolje, ne samo v začetnih tednih po vrnitvi, temveč v celotnem procesu vračanja, ki lahko traja tudi več kot leto (Donker-Cools idr., 2018; Fassier idr., 2015; Mesto zdravja, 2025; Spjelkavik idr., 2023). Seznanimo jo lahko z morebitnimi spremembami v organizaciji ter jo vključujemo v timske dejavnosti, ki so pomembne za njeno psihološko dobrobit (Mesto zdravja, 2025; Spjelkavik idr., 2023). Konkretne intervencije so pokazale, da se lahko sodelavci tedensko izmenjujejo v vlogi mentorja, ki nudi osebi s poškodbo možganov podporo in informacije, ter tako zmanjšajo možnost upadanja podpore sodelavcev tekom procesa vračanja osebe na delovno mesto (Karcz idr., 2022; Spjelkavik idr., 2023).
Kaj lahko naredi vodstvo organizacije?
Med organizacijskimi prilagoditvami je zelo pomembno postopno vračanje na delo, pri katerem se delovni čas in obseg delovnih obveznosti prilagajata zmožnostim zaposlenega. V nekaterih primerih to pomeni tudi začetno delo s krajšim delovnim časom, ki se nato postopoma povečuje. Pri tem je ključna redna komunikacija z vodstvom o počutju zaposlenega, njegovem doživljanju delovnih zahtev in zaznavanju lastnih zmožnosti (Cancelliere idr., 2016; Hoefsmit idr., 2012). Ključno je spremljanje napredka v sklopu z jasno zastavljenim, a prilagodljivim načrtom. Prilagoditve delovnih nalog in dolžnosti pri osebi po poškodbi možganov vključujejo zmanjšanje števila in kompleksnosti nalog, manj stresnih zadolžitev ter zmanjšanje nalog, ki zahtevajo veliko koncentracije (Spjelkavik idr., 2023). Če je potrebno, se lahko zaposlenega začasno premesti na bolj obvladljivo delovno mesto, pri čemer mora biti HR vodstvo previdno, da ne razvrednoti nalog in povzroči nezadovoljstvo zaposlenega (Karcz idr., 2022). Urnik je smiselno po potrebi prilagoditi, na primer z možnostjo fleksibilnejšega delovnega časa ali dela od doma, kadar je to glede na naravo dela in potrebe zaposlenega izvedljivo (npr. ko obiskuje terapije v času dela) (Karcz idr., 2022; Lai idr., 2025; Spjelkavik idr., 2023; Westarp idr., 2024). Organizacija mora zagotoviti ergonomske prilagoditve, ki v primeru oseb s poškodbo možganov zajemajo uvedbo mirnejših prostorov, krajšega dela za zaslonom ter prilagoditve osvetljenosti prostora (Spjelkavik idr., 2023).
Vodstvo s specifičnim znanjem o kognitivnih omejitvah po poškodbi možganov lažje nudi ustrezno podporo ter loči napake zaradi kognitivnih omejitev od drugih vrst napak na delovnem mestu. Hkrati nadrejene osebe, ki so bolj izobražene o posledicah poškodbe možganov, tudi bolje razumejo dolgoročno naravo nelinearnega procesa vračanja na delo po dolgotrajni odsotnosti ter dajejo poudarek na sposobnostih in ne omejitvah osebe s poškodbo možganov (Donker-Cools idr., 2018; Fassier idr., 2015; Karcz idr., 2022; Spjelkavik idr., 2023).
Zdravnik medicine dela: most med zdravljenjem in delom
Pred vrnitvijo zaposlenega na delo je smiselno pridobiti strokovno mnenje o potrebnih prilagoditvah. To vključuje oceno delovnega mesta, predlog za skrajšan delovni čas ali omejitve glede telesne obremenitve. Zdravnik medicine dela lahko na podlagi poznavanja delovnega mesta in zdravstvene dokumentacije oceni skladnost med zdravstvenim stanjem zaposlenega in zahtevami delovnega mesta. Delodajalcu predlaga način ponovnega uvajanja na delo in prilagoditve delovnega mesta, če so potrebne, zaposlenemu pa svetuje, kako opravljati delo kljub morebitnim omejitvam (Mesto zdravja, 2025). Pomembno se je zavedati, da je tudi zaposlen pomemben član rehabilitacijskega strokovnega tima, saj lahko s poznavanjem svoje poškodbe in zmožnosti za delo pomaga pri iskanju ustreznih rešitev. Strokovni tim poskuša uskladiti njegove delovne zmogljivosti s pogoji dela (Matoz, 2023).
Napotki vodstvu za uspešen pogovor pred vrnitvijo zaposlenega s poškodbo možganov na delovno mesto
Intervencije za reintegracijo zaposlenega nazaj v delovno okolje so najbolj uspešne, ko so mu prilagojene, ter ko se delodajalec osredotoča na njegove sposobnosti in ne omejitve. (Donker Cools idr., 2018; Fassier idr., 2015; Spjelkavik idr., 2023). Namesto vprašanja o tem, »kdaj bo zaposleni ponovno 100 % funkcionalen«, naj organizacija v ospredje postavi izobraževanje vodstva o omejitvah posameznika s poškodbo možganov ter izpeljavo procesa vračanja na delo z upoštevanjem vseh dejavnikov (Mesto zdravja, 2025; Spjelkavik idr., 2023). Pred samo vrnitvijo zaposlenega na delovno mesto je smiseln uvodni pogovor o njegovi situaciji, v katerem je dobro oblikovati fleksibilen načrt dela za obdobje po vrnitvi (The Pituitary Foundation, 2025).
V pogovoru se lahko naslovi:
– katere skrbi ima zaposleni glede vrnitve na delo in kakšen vpliv bi lahko imela vrnitev na njegovo zdravstveno stanje;
– ali in kako se je po diagnozi in zdravljenju spremenila njegova samozavest glede opravljanja dela;
– katere informacije o svojem zdravstvenem stanju je pripravljen deliti s sodelavci;
– katere informacije je potrebno oz. jih želi posredovati delodajalcu za namen ustrezne organizacije in prilagoditve dela.
Predlagana literatura:
Cancelliere, C., Donovan, J., Stochkendahl, M. J., Biscardi, M., Ammendolia, C., Myburgh, C. in Cassidy, J. D. (2016). Factors affecting return to work after injury or illness: best evidence synthesis of systematic reviews. Chiropractic & manual therapies, 24(1), 32. https://doi.org/10.1186/s12998-016-0113-z
Donker-Cools, B. H., Schouten, M. J., Wind, H. in Frings-Dresen, M. H. (2018). Return to work following acquired brain injury: the views of patients and employers. Disability and rehabilitation, 40(2), 185-191. https://doi.org/10.1080/09638288.2016.1250118
Fassier, J. B., Durand, M. J., Caillard, J. F., Roquelaure, Y. in Loisel, P. (2015). Results of a feasibility study: barriers and facilitators in implementing the Sherbrooke model in France. Scandinavian journal of work, environment & health, 223-233. https://www.jstor.org/stable/24466949
Hoefsmit, N., Houkes, I. in Nijhuis, F. J. (2012). Intervention characteristics that facilitate return to work after sickness absence: a systematic literature review. Journal of occupational rehabilitation, 22(4), 462-477. https://doi.org/10.1007/s10926-012-9359- z
Karcz, K., Trezzini, B., Escorpizo, R., Schwegler, U. in Finger, M. (2022). Factors associated with sustaining work after an acquired brain injury: a scoping review. Disability and rehabilitation, 44(21), 6510-6530. https://doi.org/10.1080/09638288.2021.1960439
Lai, W. H., Hsu, H. H., Yu, H. T., Xiao, S. H., Tsai, Y. H., Wang, K. C., … in Yang, C. C. (2025). Long-term work quality of patients with mild traumatic brain injury: The associations with postconcussion symptoms. Applied neuropsychology: Adult, 32(2), 522-528. https://doi.org/10.1080/23279095.2023.2186232
Matoz, M. (7. 3. 2023). Kako se vrniti na delo po bolniški odsotnosti. ZSSS.si. https://www.zsss.si/kako-se-vrniti-na-delo-po-33/
Mesto zdravja (11. 8. 2025). Vračanje na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti: izzivi, rešitve in praktični nasveti za delodajalce. https://mestozdravja.si/vracanje-na-delo-po dolgotrajni-bolniski/
Spjelkavik, Ø., Enehaug, H., Klethagen, P., Howe, E. I., Fure, S. C., Terjesen, H. C., … in Andelic, N. (2023). Workplace accommodation in return to work after mild traumatic brain injury. Work, 74(3), 1149-1163. https://doi.org/10.3233/WOR-211440
The Pituitary Foundation (4. 9. 2025). How to return to work after long-term sick leave. https://www.pituitary.org.uk/returning-to-work-what-you-need-to-know/
Westarp, E., Hallenberger, T. J., Lövblad, K. O., Mokrusch, T., Bassetti, C. in Guzman, R. (2024). Long-term return to work after mild and moderate traumatic brain injury: a systematic literature review. Clinical and translational neuroscience, 8(4), 31. https://doi.org/10.3390/ctn8040031
