Osamljenost na delovnem mestu je psihološko stanje, ki izhaja iz nezadovoljenih potreb po socialnih odnosih posameznika, bodisi na kakovostni bodisi na kvantitativni ravni. Čeprav smo lahko obkroženi s sodelavci, se lahko na delovnem mestu še vedno počutimo osamljene.
Avtorica: Ema Rihtar
Infografika prikazuje razširjenost osamljenosti med zaposlenimi ter nekatere njene posledice za posameznika in organizacijo. Podatki kažejo, da se vsak peti zaposleni na delovnem mestu počuti osamljenega.
Osamljenost ima lahko pomembne posledice za delovno življenje. Občutek osamljenosti vpliva na posameznikovo delovno uspešnost, osamljeni posamezniki pa čutijo manjšo pripadnost organizaciji. Prav tako je pri njih pogostejša namera po menjavi delovnega mesta, osamljeni zaposleni pa so lahko manj ustvarjalni in inovativni.
Posebej izstopajo razlike glede na starost in način dela. Najbolj osamljeni so mlajši zaposleni in tisti, ki delajo od doma. Po podatkih, predstavljenih v infografiki, je o osamljenosti v preteklem dnevu poročalo približno 25 % mlajših od 35 let in 27 % zaposlenih, ki delajo od doma. Pri starejših od 35 let je bil delež približno 20 %, pri hibridnem delu 23 %, pri delu v pisarni pa 21 %.
Poseben poudarek je namenjen tudi slovenskemu okolju. V slovenski raziskavi je leta 2024 o osamljenosti na delovnem mestu poročala skoraj četrtina udeležencev (24 %). To kaže, da osamljenost na delovnem mestu ni zgolj individualni problem, temveč pomemben organizacijski izziv.
Razumevanje dejavnikov, ki prispevajo k osamljenosti, je zato pomembno za oblikovanje delovnih okolij, v katerih se zaposleni počutijo povezane, vključene in kot del organizacije.
Literatura:
Gallup. (2025). State of the global workplace: Global data summary. https://www.gallup.com/workplace/697904/state-of-the-global-workplace-global-data.aspx
Mavrin, A. in Podlinšek, M. (2024). Nihče me ne vidi – razumevanje in premagovanje občutkov osamljenosti na delovnem mestu. V E. Boštjančič (Ur.), Dobro počutje na delovnem mestu: psihološki pogledi, raziskave in priporočila (321–340). Založba Univerze v Ljubljani.
Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.
Vaši podatki bodo obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).
