Prekomerno pitje alkohola predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv, pri katerem pomembno vlogo igrajo tudi delovni pogoji. Raziskave kažejo, da je večje tveganje za škodljivo pitje povezano predvsem z visoko stopnjo poklicnega stresa, fizično zahtevnimi poklici, izpostavljenostjo travmatičnim dogodkom ter delovnimi okolji, kjer je pitje alkohola družbeno sprejeto. K tveganju dodatno prispevajo diskriminacija na delovnem mestu, slabi medosebni odnosi in enostavna dostopnost alkohola, medtem ko lahko podporno delovno okolje in ustrezne organizacijske intervencije delujejo zaščitno. Poznavanje dejavnikov tveganja omogoča pravočasno prepoznavanje bolj ogroženih poklicev ter razvoj ukrepov za zmanjševanje škodljivega pitja in krepitev zdravja zaposlenih.
Avtorica: Nika Fister
Prekomerno pitje alkohola predstavlja pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji, saj je leta 2024 poraba čistega alkohola na prebivalca znašala 10 litrov, kar predstavlja 7 % zvišanje od leta 2023. Tako je ključno poznati dejavnike tveganja, ki prispevajo k tveganemu pitju in zasvojenosti z alkoholom (Maučec Zakotnik idr., 2019). Poklic, ki ga posameznik opravlja, je lahko povezan s pojavnostjo alkoholne odvisnost ter zlorabe te substance (Mandell idr. 1992). In ker ima delo, ki ga posameznik opravlja, ključno vlogo v življenju večine populacije, tako zaradi zadovoljevanja potrebe po varnosti kot tudi možnosti za samoaktualizacijo, je poznavanje dejavnikov delovnega mesta, ki so povezani z večjo porabo alkohola, izrednega pomena (Proskurovska, 2024).
Kako delovno okolje povečuje tveganje za škodljivo pitje alkohola
Večje doživljanje poklicnega stresa je povezano s povečanim tveganjem za razvoj zlorabe ali odvisnosti od alkohola. Ta nevarnost obstaja predvsem na delovnih mestih, kjer so posamezniki soočeni z visokimi zahtevami (psihološke/fizične), predvsem ko imajo manj nadzora pri svojem delu (Crum idr., 1995; Wilhelm idr., 2004). Ta povezava je očitnejša pri moških ter gradbeniških poklicih (Barnes in Zimmerman, 2013). Hospitalizacije zaradi alkoholizma in z alkoholom povezanih stanj so prav tako običajnejše ravno pri fizično napornih poklicih (Hemmingsson in Weitoft, 2001).
Poklicni stres lahko zasledimo pri policistih, vojaškem osebju ali reševalcih, saj so pogosteje izpostavljeni travmatičnim dogodkom, kar je povezano s tveganjem za PTSM, depresijo in anksioznost. V teh primerih si nekateri ljudje blažijo bolečino ravno z alkoholom (Biron idr., 2011; Irizar idr., 2021; Wilhelm idr., 2004). Izmed vseh zdravstvenih delavcev imajo mnogo večjo prevalenco tveganega uživanja alkohola reševalci, saj so prvi na kraju nesreč (Irizar idr., 2021). V zadnjih letih je opažena povečana prevalenca alkoholnih motenj med zdravniki in zdravstvenimi delavci, kar bi lahko bil rezultat pandemije COVID-19. V tem času so bili zaposleni soočeni s težkimi razmerami ter s tem imeli večje obremenitve, več stresa, utrujenosti, travmatičnih izkušenj in socialne izolacije (Waithera idr., 2024).
Pomembno vlogo ima kultura pitja, kajti če osebe pogosto pijejo alkohol s sodelavci in je to dobro tolerirano znotraj kolektiva zaradi permisivnih norm pitja, je tveganje za alkoholizem višje (Biron idr., 2011; Lehman in Bennett, 2002). Zaposleni, ki imajo alkohol na dosegu roke, tako večkrat pijejo med delom, opitost pa lahko povzroči tudi slabše delovne zmožnosti (Frone in Trinidad, 2014; Wilhelm idr., 2004). To lahko pojasni visoko prevalenco tveganega uživanja alkohola med zaposlenimi v gostinstvu (Shockey in Esser, 2020).
Povečano tveganje za zlorabo alkohola imajo tudi uslužbenci, ki so žrtve diskriminacije na delovnem mestu. Ta vključuje dodeljevanje nezaželenih del, etnične, rasne ali spolne žaljivke, nepravično napredovanje in nespoštovanje. Ti zaposleni imajo lahko kar 2,6-krat večje tveganje za razvoj zlorabe alkohola tudi po več letih soočanja s tovrstnim nasiljem (Loerbroks idr., 2026).
Povišano tveganje za razvoj odvisnosti alkohola imajo moški in mlajši zaposleni. Pri moških so namreč povezave z naravo dela (doživljanje stresa, fizična dela) in tveganim pitjem močnejše ter očitnejše kot pri ženskah (Crum idr., 1995). Pričakovano so tako poklici z največjo stopnjo zlorabe alkohola ravno tisti, kjer prevladujejo zaposleni moškega spola (Crum idr., 1995; Irizar idr., 2021). Zanimivo je, da imajo ženske večje tveganje za zlorabo alkohola ravno v poklicih, kjer delajo pretežno moški (Hemmingsson in Weitoft, 2001).
Škodljivo pitje alkohola je pogosteje zaznano pri mlajših zaposlenih, saj se stresorji na delovnem mestu razlikujejo glede na starostno skupino (Hiro idr., 2007; Irizar idr., 2021). Mlajšim zaposlenim je pomembnejša podpora nadrejenih, ki lahko zahteva več socialnega pitja ali obratno. Malo starejšim so stresnejši skupinski konflikti in količina kognitivnih zahtev, ki ne sme biti ne prenizka, ne previsoka, saj je lahko posameznik manj zadovoljen s svojo službo, če so njegove sposobnosti neizkoriščene (Hiro idr., 2007). Tako imajo novi zaposleni podobno ali celo višje tveganje za razvoj alkoholizma kot dlje časa zaposleni (Hemmingsson in Weitoft, 2001).
Kateri so zaščitni dejavniki na delovnem mestu?
Znotraj delovnega okolja je potrebno omeniti tudi potencialne zaščitne dejavnike pred zlorabo alkohola. Nekateri poklici lahko delujejo zaščitno na primer pisarniški poklici, učitelji, administrativni in socialnih delavci ter matematičnih poklici (Hemmingsson in Weitoft, 2001; Mandell, 1992; Shockey in Esser, 2020). Socialno okolje pri delu, ki vsebuje sodelovanje in socialne interakcije (skrb kolektiva) lahko zmanjša verjetnost zlorabe alkohola, medtem ko ima socialna izolacija ravno nasproten učinek (Barnes in Zimmerman, 2013; Biron idr., 2011). Pri posameznikih z višjim socioekonomskim statusom je zloraba alkohola manj prisotna (Hemmingsson in Weitoft, 2001).Varovalno lahko delujejo tudi nadrejeni, ki so zmožni prepoznati in ustrezno ukrepati v primeru opažene zlorabe alkohola pri zaposlenem (Biron idr., 2011).
Na začetku 21. stoletja so v nemškem podjetju naredili intervencijo pri zaposlenih, ki so bili na delovnem mestu obravnavani zaradi težav s pitjem alkohola. Zajemala je motivacijski pogovor z zdravnico, ki je zaposlene spodbudila k abstinenci ali zmanjšanju uživanja alkohola. Po dveh letih se je njihova količina zaužitega alkohola zmanjšala za 79,3 % (Croissant idr., 2007). Podobno je bila uspešna tudi intervencija v japonskem časopisnem podjetju, ki je pri svojih zaposlenih znižalo količine pitja alkohola s pomočjo intervjujev in podpore medicinske sestre (Ariyoshi, 2010). Intervencije na delovnem mestu imajo statistično značilen učinek na zmanjševanje uživanja alkohola med zaposlenimi. Intervencije imajo približno enak učinek, čeprav med sabo močno razlikujejo. Lahko gre za povratno informacijo o osebnem pitju, motivacijski intervju, spletne programe, izobraževanja, delavnice ali zgolj programe o splošnem zdravju. Omenjene intervencije so kljub majhnemu učinku nujne, kajti v javnem zdravju so pomembni tudi najmanjši ugodni učinki, saj lahko z intervencijami na delovnem mestu dosežemo veliko ljudi (Fellbaum idr. 2023).
Alkoholizem in tvegano pitje sta kompleksna pojava ter rezultat mnogih dejavnikov. V nekaterih primerih sta lahko razložena zgolj preko osebnih karakteristik – toleranca na alkohol, nižja socialna kontrola, kriminalna zgodovina, antisocialno vedenje. V nekaterih primerih je povezava med naravo dela in alkoholizmom relativno zanemarljiva, v drugih je vrsta poklica velik dejavnik tveganja za motnje pitja alkohola (Lehman in Bennett, 2002). Posameznike je nujno izobraziti o možnih dejavnikih tveganja, s katerimi se ljudje srečujejo v službah. Hkrati lahko s poznavanjem ozadja tveganega pitja alkohola prepoznamo bolj ogrožene poklice ter po potrebi uvedemo intervencije, ki bi lahko pomagale pri zmanjšanju škodljivega pitja alkohola in boljši produktivnosti zaposlenih v delovnem okolju.
Literatura
Ariyoshi, H. (2010). An evaluation of alcohol dependence prevention measures at a Japanese newspaper company. AAOHN Journal, 58(10), 433–436. https://doi.org/10.3928/0891016220100916-01
Barnes, A. J. in Zimmerman, F. J. (2013). Associations of occupational attributes and excessive drinking. Social Science & Medicine, 92, 35–42. https://doi.org/10.1016/j.socscimed.2013.05.023
Croissant, B., Hupfer, K., Loeber, S., Mann, K. in Zober, A. (2007). Längsschnittuntersuchung alkoholauffälliger Mitarbeiter in einem Großbetrieb nach werksärztlicher Kurzintervention. Der Nervenarzt, 79(1), 80–85. https://doi.org/10.1007/s00115-007-2275-3
Crum, R. M., Muntaner, C., Eaton, W. W. in Anthony, J. C. (1995). Occupational stress and the risk of alcohol abuse and dependence. Alcoholism: Clinical and Experimental Research, 19(3), 647–655. https://doi.org/10.1111/j.1530-0277.1995.tb01562.x
Fellbaum, L., Mojzisch, A., Bielefeld, L., Benit, N. in Soellner, R. (2023). The effectiveness of workplace interventions for the prevention of alcohol use: A meta‐analysis. Addiction, 118(11), 2043–2061. https://doi.org/10.1111/add.16276
Frone, M. R. in Trinidad, J. R. (2014). Perceived physical availability of alcohol at work and workplace alcohol use and impairment: Testing a structural model. Psychology of Addictive Behaviors, 28(4), 1271–1277. https://doi.org/10.1037/a0037785
Hemmingsson, T. in Weitoft, G. R. (2001). Alcohol-related hospital utilization and mortality in different occupations in Sweden in 1991–1995. Scandinavian Journal of Work, Environment & Health, 27(6), 412–419. https://doi.org/10.5271/sjweh.634
Hiro, H., Kawakami, N., Tanaka, K., Nakamura, K. in Co, T. J. W. S. a. H. (2007). Association between job stressors and heavy drinking: Age differences in male Japanese workers. Industrial Health, 45(3), 415–425. https://doi.org/10.2486/indhealth.45.415
Irizar, P., Puddephatt, J., Gage, S. H., Fallon, V. in Goodwin, L. (2021). The prevalence of hazardous and harmful alcohol use across trauma-exposed occupations: A meta-analysis and meta-regression. Drug and Alcohol Dependence.https://doi.org/10.1016/j.drugalcdep.2021.108858
Loerbroks, A., Chen, L., Lin, C., Stiedenroth, K. S. in Li, J. (2026). Workplace discrimination and risk of alcohol abuse: a prospective cohort study in the United States. Psychiatry Research. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2026.116983
Mandell, W., Eaton, W. W., Anthony, J. C. in Garrison, R. (1992). Alcoholism and occupations: A review and analysis of 104 occupations. Alcoholism: Clinical and Experimental Research, 16(4), 734–746. https://doi.org/10.1111/j.1530-0277.1992.tb00670.x
Maučec Zakotnik, J., Švab, V., Anderlu, M. B., Dernovšek, M. Z., Konec Jurčič, N., Dominkuš, D., Istinič, M. F., Čobal, N., Zupančič, A., Vinko, M. in Makivić, I. (2019). MIRA za duševno zdravje: nacionalni program duševnega zdravja. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1MQWKHYS/5386cbf5-314c-44bd- bf7ad27544cb0e33/PDF
McLaughlin, M. J. (2024). The social origins of alcoholism: Abraham Myerson and the significance of drinking norms in alcohol addiction, 1938–1946. Social History of Medicine, 38(1), 82–102. https://doi.org/10.1093/shm/hkae023
Proskurovska, V. (2024). Work: a vital part of life. https://englishbulletin.adapt.it/wp- content/uploads/2023/12/Work-a-vital-part-of-life.pdf
Shockey, T. M. in Esser, M. B. (2020). Binge drinking by occupation groups among currently employed U.S. adults in 32 states, 2013–2016. Substance Use & Misuse, 55(12), 1968–1979. https://doi.org/10.1080/10826084.2020.1784947
Thern, E. I. O., Blindow, K., Jonsson, E., Brulin, E., Landberg, J., Bodin, T. in Elling, D. L. (2024). O-351 Identifying harmful alcohol use in the Swedish workforce. Occupational Medicine, 74(1). https://doi.org/10.1093/occmed/kqae023.1308
Waithera, H. W., Ndumwa, H. P., Njiro, B. J., Chande-Mallya, R., Julius, W., Swahn, M., Staton, C. A. in Francis, J. M. (2024). Alcohol use disorders among healthcare professionals: A call for action. Health Promotion International, 39(5).https://doi.org/10.1093/heapro/daae121
Wilhelm, K., Kovess, V., Rios-Seidel, C. in Finch, A. (2004). Work and mental health. Social Psychiatry and Psychiatric Epidemiology, 39(11), 866–873. https://doi.org/10.1007/s00127004-0869-7
Vas zanima psihologija dela? Naročite se na obveščanje in bodite na tekočem!
PSIHOLOGIJA DELA 