Blog / Konflikti / Odnosi z zaposlenimi / Pozitivno organizacijsko vedenje / Čustva pri delu

Tihi ubijalec odnosov

Piše: Vida Peternelj

Pasivna agresivnost na delovnem mestu – kako jo prepoznati in kaj storiti?

Je vaš sodelavec izjemno sodelujoč, a hkrati tudi prikrito kljubovalen? Vam na delovnem mestu pušča zmedena, prikrita in dvoumna sporočila? Ali pa vas pušča v dvomih s sarkastičnimi komentarji in prikritimi opombami? Morda svoje obveznosti prelaga na jutri, naloge opravlja odkrito površno ali pa se vede, kot da je žrtev nemogoče visokih standardov?

Pasivno agresivno vedenje na delovnem mestu ni redko. Eden izmed razlogov za pasivno-agresivno vedenje tiči v tem, da je tovrstno vedenje za posameznika lažje kot odkrita konfrontacija. Charmon Parker Williams, profesor za organizacijsko psihologijo Univerze v Chicagu pravi: “Izraziti, kaj res mislimo, če vemo, da bo prišlo do nesoglasij, je za mnoge težko, še posebej, če se nam zdi, da bomo zaradi vzdrževanja nemotenega odnosa s sodelavcem ali nadrejenim, kaj pridobili.”

Drugi razlog, za pogostost pasivno agresivnega vedenja, se lahko skriva v stresnih dogodkih na delovnem mestu. Povišice, napredovanja, tekmovalnost, pritisk na delovnem mestu in hierarhije moči, v nas pogosto izzovejo kompleksna čustvena stanja. Situacijo pa dodatno zaplete še specifika komunikacije v delovnem okolju: nekaterih občutij in misli v delovnem okolju ne moremo izražati na način, kot je sprejemljivo v partnerskem odnosu ali v odnosih s prijatelji. Iskreno mnenje ali odkrito izražanje čustev, se lahko zdi neprimerno in lahko v nekaterih primerih celo krši politiko delovnega mesta. Kot rezultat, besede in dejanja izbiramo s skrajno previdnostjo – ko smo jezni na sodelavca ali nadrejenega, tega ne izrazimo neposredno, pač pa jezo prikrito in premišljeno zavijemo v »Ja v redu, bom že sam, kot vedno.« ali v kup »post-it listkov«, ki jih pustimo ležati na mizi sodelavca, pri čemer se ravnamo po pravilu »pet klicajev je boljše kot eden«.

Tudi sama sem bila tekom študentskega dela večkrat vpletena v odnose s sodelavci, ki so me puščali frustrirano in negotovo v svojo presojo. Dobro sem vedela, da nekaj v njihovem ravnanju ni prav, a nisem mogla »s prstom pokazati« na vedenje, ki je bilo problematično. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem vedenje lahko identificirala in poimenovala. Še več časa pa sem porabila, da sem odkrila strategijo, kako se temu vedenju zoperstaviti.

Spodnja shema vam je lahko v pomoč pri lažji identifikaciji pasivno agresivnega vedenja in ločevanju le-tega od ne vpletene pasivnosti in grobe agresivnosti. Nasproten pol teh treh vedenj pa predstavlja asertivno vedenje, pri čemer se lahko poslužimo različnih metod in tehnik medosebne komunikacije. Ena izmed njih je predstavljena v nadaljevanju.

Pomembno je, da ob soočenju z nadrejenim ali sodelavcem, ki se do vas vede pasivno agresivno, poiščite miren prostor, stran od oči in ušes ostalih sodelavcev. Skušajte ustvariti varen prostor, kjer boste lahko sami izrazili svoje misli in občutja ter tudi sogovorniku dali možnost, da z vami podeli svoja razmišljanja in njegov pogled na situacijo. Nato mirno, a odločno opišite vedenje, ki vas vznemirja. Pri tem bodite specifični in se izogibajte uporabi posploševanj in izrazov, ki bi v osebi lahko vzbudile občutek napadenosti. Osebi povejte, kako ste se počutili ob njenem vedenju in kaj vas je prizadelo. Priporočite ji pristop, ki bi bil bolj primeren pri reševanju problemov, pri čemer navedite, kakšne pozitivne posledice bi to vedenje imelo zanjo, za vas in za celoten kolektiv.

Zgornja vodila lahko pridejo prav tako posameznikom, ki imajo občutek, da imajo pasivno agresivnega sodelavca oziroma nadrejenega, pa tudi tistim, ki so se prepoznali v opisu zgornjih vedenj. Pri komunikaciji na delovnem mestu bodite odločni, odkriti in do drugega spoštljivi. Ali kot pravi Carl Benedict: »Say what you mean, mean what you say, but don’t say it mean.«


Opis avtorice bloga:

Lep pozdrav, sem Vida. Trenutno študentka psihologije v Ljubljani sicer pa večna ljubiteljica narave, kave in dobre kuhinje. Če me ne najdete na faksu, poglejte v bližnji lončarski atelje, kjer se trudim iz gline ustvariti nekaj skodelici podobnega, v Tivoli, kjer me najdete na joga podlogi ali pa se srečamo kje na ulici, kjer vas s »Ciao!« pozdravim na poti na tečaj italijanščine.