Izgubljene v labirintu kariere: skrite pasti napredovanja žensk

„Zakaj ravno steklo?

Ker vidiš skozi, a te ustavi.

In ker se pogosto ne zavedaš, da je tam, dokler se vanj ne zaletiš.”

Avtorice: Pia Kocjančič, Mateja Satler, Ema Kardelj Kresal

V Sloveniji ima več žensk kot moških visokošolsko izobrazbo, kljub temu pa zasedajo le okoli 21 % vodstvenih položajev v najuspešnejših podjetjih. Povprečna mesečna bruto plača žensk na teh položajih je prav tako za 365 evrov nižja od plače moških. To ni naključje ali posledica pomanjkanja talenta in ambicij. Je posledica družbe, v kateri imamo zaradi različnih dejavnikov ženske in moški različne pogoje.

V Sloveniji ima več žensk kot moških visokošolsko izobrazbo, kljub temu pa zasedajo le okoli 21 % vodstvenih položajev v najuspešnejših podjetjih.

Pomislite, ko nam nekdo reče “vodstven položaj v organizaciji”, se nam avtomatično pred očmi pojavi moška figura. Ključni razlog za to so spolni stereotipi, ki so tako zakoreninjeni v našo kulturo, da jih večinoma sploh ne opazimo. Prav to nezavedno prepričanje, da so odločnost, avtoriteta in ambicioznost “moške” lastnosti, je eden ključnih psiholoških mehanizmov, ki vzdržuje vertikalno segregacijo na trgu dela.

V našem videu razkrivamo, kako ta nevidni sistem deluje. Od pojma zaznane neskladnosti, ki pojasni, zakaj ženska ne more zmagati, ne glede na to, ali kaže “ženske” ali “moške” lastnosti. Do metafor, kot so stekleni strop in stekleni klif, ki so postale del strokovnega in javnega diskurza. Vse to ustvarja labirint, po katerem se ženske prebijajo na svoji karierni poti, medtem ko moški večinoma hodijo naravnost.

Vabljeni k ogledu!