V zadnjem času pogosto slišimo o revolucionarnosti, ki jih prinašajo novosti umetne inteligence. Ta naj bi avtomatizirala rutinska opravila, zviševala produktivnost in spodbujala ustvarjalnost. Po hitrem pregledu poročanj o vplivu umetne inteligence na delo, bi lahko dobili vtis, da se trenutno za vse cedita med in mleko. Kljub temu pa se nam lahko poraja dilema, ali je umetna inteligenca res tako koristna na vseh frontah ali gre le za trend, ki se pojavlja zaradi neke nove tehnologije na trgu?
Avtorica: Ajda Foltin
Umetna inteligenca povsod kamor pogledaš
V zadnjem času opažam vse več področji, kjer je umetna inteligenca (v nadaljevanju UI) neizogibna. Prisotna je kot prvi izid pri iskanju na različnih brskalnikih, kot “sogovornik” na socialnih omrežjih, kot prvi odzivnik pri pomoči strankam in oglaševanju, kjer organizacije promovirajo produkte s pomočjo vsebin, narejenih z UI. Tako pogosto razmišljam, v kolikšni meri UI res pomaga zaposlenim pri opravljanju njihovega dela in kakšna integracija UI zares pripomore delovni uspešnosti zaposlenih in učinkovitosti organizacije?
Kako uporabna je umetna inteligenca pri delu?
Mnogo podjetji je zelo navdušenih in močno željnih vključevanja UI v njihovo delovanje. Kljub temu pa ljudje še vedno raje za rokav pocukaj svoje sodelavce, kot pa UI, če potrebujejo pomoč pri opravljanju kompleksnejših del. Generativna UI je namreč nagnjena k pozabljanju konteksta, neprilagodljivosti, pogosto pa zahteva tudi veliko ročnega vnosa podatkov in se ne uči iz povratnih informacij. Tako je bolj uporabna za preprosta delo (npr. pisanje e-pošte), s čimer zaposlene razbremeni in omogoča avtomatizacijo monotonih in ponavljajočih se delovnih nalog. Omenjeno lahko spodbudi posameznikovo motivacijo, saj mu omogoča, da več svojega časa nameni raznolikim delovnim nalogam, ki od njega terjajo različne spretnosti. Večine takšne avtomatizacije, pa se lotevajo zaposleni sami, ki pri svojem delu načeloma uporabljajo splošne sisteme generativne UI (npr. Chat GPT) in manj tiste, v katere investirajo njihove organizacije.
Tako je bolj uporabna za preprosta delo (npr. pisanje e-pošte), s čimer zaposlene razbremeni in omogoča avtomatizacijo monotonih in ponavljajočih se delovnih nalog.
Kam torej investirajo organizacije?
Investicije v generativno UI se pogosto stekajo v področja, ki so najbolj vidna (npr. marketing in prodaja). Verjetno je tukaj delno razlog to, da organizacije želijo dati vtis, da so “v koraku s časom”. Verjamem pa, da je velik razlog za uporabo UI na teh področjih tudi to, da je uporaba UI na teh področji pogosto le bolj poceni od človeške delovne sile. Uporaba UI na vidnih in lahko-merljivih področjih ne spodbuja delovne učinkovitosti ali inovativnost zaposlenih. Nasprotno, na področjih kreativnih poklicev so ljudje zaskrbljeni in demotivirani, saj imajo občutek, da njihovo delo ni cenjeno. Tudi sama sem že večkrat opazila dojemanje kreativnega truda in umetnosti kot nesmiselnih, češ, saj pa lahko UI to naredi hitreje, bolje in še brezplačno. Ob tem ne pozabimo, da je generativna UI sposobna producirati nove vsebine izkjučno zaradi človeško ustvarjenih vsebin, s pomočjo katerih se je učila.
Kaj pa kažejo novi podatki?
Kljub temu, da je precejšenj del investicij v generativno UI namenjen marketingu in prodaji, raziskave kažejo, da je lahko generativna UI najbolj uporabna ravno v enotah organizacij, ki ne prihajajo v neposredni stik s strankami. Nedavna poročila prav tako kažejo, da visoke investicije podjetji v UI pogosto niso povrnjene. Pri kar 95 % organizacij, ki so investirale v generativno UI, je njihov izkupiček investicij bil enak ničelnemu.
Čemu torej toliko UI?
Drznila bi si reči, da težnja po inkorporaciji generativne UI na številnih področjih,a pogosto predstavlja le trend. UI se integrira brez pomislekov o dolgoročnih in obstojnih koristih. V namene avtomatizacije določasnih opravil jo uporabljajo zaposleni sami, med tem ko organizacije vlagajo v področja, kjer človeška ustvarjalnost in umetnost cvetita že brez nje. Izziv organizacij tako ostaja smiselna in učinkovita uporaba in integracija UI, pri čemer se organizacije lahko hitro začnejo spotikati v pasteh trendov, navideznih napredkov in etičnih dilem.
Za dodatno branje:
Challapally, A., Pease, C., Raskar, R. in Chari, P. (2025). The GenAI Divide: State of AI in business 2025 report. MLQ.ai. https://mlq.ai/media/quarterly_decks/v0.1_State_of_AI_in_Business_2025_Report.pdf
O avtorici
Sem študentka 1. Letnika magistrskega študija psihologije in moja zanimanja na študiju so razpršena, saj se povsod najde kakšno poglavje, o katerem bi rada izvedela več. V prostem času rada ustvarjam in preživljam čas v naravi (če smo iskreni pa bi to lahko počela tudi bolj pogosto).
Vas zanima psihologija dela? Naročite se na obveščanje in bodite na tekočem!
PSIHOLOGIJA DELA 