Ste se kdaj vprašali, o čem vse v navadnem delovnem dnevu razmišlja mama? V hitrem življenjskem tempu marsikdaj pozabimo, da mame prevzemajo različne družbene vloge, ki zahtevajo veliko odgovornosti in skrbi. Marsikateri zaposleni mami se tako pojavi materinska krivda, ki lahko traja leta oz. dokler otroci ne odrastejo. V sodobni družbi je prisotna odkar imamo ženske pravico vstopat na trg dela in svobodo izbire kariere poleg materinstva. Danes je materinska krivda vse bolj razširjen psihološki pojav sodobnih zaposlenih mater, saj so bolj kot kadarkoli izpostavljene primerjanju z idealom »popolne mame«, kar ima pomembne posledice tako na posameznico kot tudi na organizacije. Namen tega članka je opredeliti materinsko krivdo, povzeti nekaj uporabnih strategij spoprijemanja z njo ter podati vpogled v vlogo delodajalca in kadrovske službe pri raziskovanju podpornih ukrepov za zaposlene mame na delovnem mestu.
Avtorica: Živa Žvanut
Kaj sploh je materinska krivda?
Materinska krivda je oblika krivde oz. neprijetnega čustvenega stanja, o kateri zaposlene mame pogosto poročajo z vrnitvijo na delovno mesto po porodu (Hackney idr., 2025; Siddiqi idr. 2025; Aplin-Houtz idr., 2026). Pojavi se lahko na dva načina, in sicer, ko delovne obveznosti presegajo družinske odgovornosti (npr. ko morajo matere otroka peljati v varstvo, zaradi delovnih obvez) ter ko družinske obveznosti ovirajo njihove delovne obveznosti (npr. ko je mama prisiljena vzeti dodatne odmore na delovnem mestu za dojenje ali črpanje mleka) (Hackney idr., 2025). Tako materinska krivda izhaja iz občutkov, da so bili kršeni specifični standardi ženske, to je »idealna zaposlena« ali »idealna mama«.
Izvor materinske krivde ni le na individualni ravni, vendar je zakoreninjen v kulturnih idealih materinstva, spolnih normah in pričakovanjih, ki jih imajo delodajalci do svojih zaposlenih (Siddiqi idr. 2025; Aplin-Houtz idr., 2026). V tradicionalnih kulturah je vloga žensk, da skrbijo za otroke, medtem ko je vloga moških, da skrbijo za materialno in finančno preskrbljenost družine (Siddiqi idr. 2025). V kulturah, kjer ženska lahko izbira tudi kariero, pa prihaja do razhajanj v določanju teh vlog. Torej gre za pojav, ki ima izvor tudi na sistemski ravni.
Zakaj materinska krivda ni le slaba vest?
Mame pogosto podležejo mitom o materinstvu, kar v njih sproži negativne čustvene reakcije in misli, da niso dovolj dobre mame, ne naredijo dovolj, ne dosegajo svojih idealov in nivoja materinstva, ki ga zastavljajta družba oz. kultura (Constantinou idr., 2021). Pojavita se lahko tudi sram in poraženost, saj svoje vedenje prepoznavajo kot neuspešno oz. kot da kršijo družbene norme (npr. da dajejo lastne potrebe pred otrokove). Občutki materinske krivde so lahko vezani tudi na druge dejavnike, npr. dojenje, ki v družbi velja za najbolj prepoznaven znak materinstva ali navezovanje posebne vezi med mamo in otrokom, ki lahko nekaterim predstavlja prav poseben izziv (Constantinou idr., 2021).
Medtem ko starejše raziskave poudarjajo čustveno komponento materinske krivde, novejše študije pripisujejo večjo vlogo miselnim procesom (Aplin-Houtz idr., 2026). Pokazalo se je, da konflikt med delovnimi in družinskimi obveznostmi pri zaposlenih mamah sproži procese, kot so obsojanje sebe, določanje vzrokov in posledic za konflikt ter vrednotenje medsebojnega vpliva med obveznostmi. Slednje naj bi sprožilo občutke krivde, sramu in negativno vrednotenje same sebe, kar posledično vpliva na njihovo vedenje, čustvovanje, racionalizacijo in samokontrolo. Avtorji so prav tako odkrili, da se materinska krivda izrazito poveča, ko je konflikt med delovnimi in družinskimi obveznostmi večji, četudi ima posameznica podporno družinsko okolje in pravične razmere v gospodinjstvu. To pomeni, da razlogi za pojav materinske krivde niso le individualni, vendar tudi strukturni, kar neposredno nagovarja organizacije in kadrovske službe (Aplin-Houtz idr., 2026).
Strategije spoprijemanja z materinsko krivdo
Zmanjševanje občutkov materinske krivde je pomembno za psihološko blagostanje zaposlenih mater, saj se lahko brez ustreznih strategij krivda pretvori v psihološko breme, ki posledično vpliva tudi na slabše opravljanje delovnih nalog in zmanjša delovno učinkovitost posameznic.
Prepoznavanje in zavedanje
Pomemben korak je prepoznavanje materinske krivde in zavedanje, da je gre za univerzalen pojav (Morgan, 2024; Siddiqi idr., 2025). To pomeni, da jo doživljajo mame po vsem svetu, vendar se lahko v različnih kulturah izraža na različne načine. Razlike so velikokrat povezane z življenjskim slogom, fleksibilnostjo delovnih mest ter podporo družine in širše skupnosti.
»Dovolj dobra mama«
Boleče je, če se ves čas bremenimo z mislimi, v katerih prepoznavamo le lastne neuspehe, se primerjamo z drugimi ali opominjamo, da ne dosegamo nekega ideala. Pomembno je slediti začrtanim ciljem, vendar v procesu ne smemo pozabiti na to, da smo le ljudje in kot taki nismo popolni. Preusmerjanje misli lahko zmanjša prisotnost krivde in negativnega samovrednotenja. K temu pripomorejo redni opomniki, s katerimi se lahko spomnite, zakaj ste se odločili za izbiro kariere (npr. »Odločila sem se delo, ker me to izpolnjuje kot človeka.«) in da ste »dovolj dobra mama« (Ziegler, 2020; Morgan, 2024).
Usklajevanje vrednot
Jasno opredeljene prioritete in vrednote lahko pomagajo zmanjšati notranji konflikt med vlogami. Uporabna vaja je lahko že sam premislek o tem, kar vam je trenutno najpomembneje v življenju, npr. če je čas z družino za vas pomembna vrednota in imate občutek, da tega ne izpolnjujete kot bi si želeli, je potem smiselno najti načine, s katerimi bi lahko to popravili (Ziegler, 2020).
Iskanje pomoči
Že sam pogovor z drugo osebo (bodisi z bližnjim bodisi s strokovnjakom) lahko pomembno razbremeni človeka (Ziegler, 2020; Constantinou idr., 2021). Vprašati za pomoč je nekaj, kar se lahko naučimo in kar lahko vadimo. Pri tem ima podpora vodij na delovnem mestu med nosečnostjo pomembno vlogo, saj pri zaposlenih mamah zmanjšuje občutke materinske krivde in pozitivno vpliva na zadovoljstvo z delovnim mestom ob vrnitvi po porodu (Hackney idr., 2025). Slednje je pomembno tudi za organizacije in kadrovske službe, ki bi lahko z vključevanjem treningov in izobraževanj na tem področju, prispevali k boljšemu počutju in večji delovni uspešnosti zaposlenih mater.
Vpliv socialnih omrežij
Študija iz ZDA je pokazala, da socialno primerjanje z drugimi mami na Instagramu (bodisi z objavami influencerk bodisi z objavami mam, ki so jih udeleženke osebno poznale) spodbuja občutke krivde, sramu in neuspeha (Longoria, 2024). Udeleženke se namreč niso počutile kot »dovolj dobre mame«, saj niso dosegale ideala »popolne mame«. Avtorica je tu izpostavila samokontrolo kot pomemben varovalni dejavnik, saj naj bi zavestno odrekanje socialnim omrežjem pomembno vplivalo na zmanjševanje občutene materinske krivde (Longoria, 2024). Pri tem je pomembno izpostaviti, da trenutno še primanjkuje raziskav na to temo, da bi z gotovostjo govorili o vzročno-posledičnih povezavah.
Onkraj posameznice – vloga delodajalca
Razumevanje materinske krivde je izjemnega pomena tudi za organizacije in kadrovske službe, saj je večje zaznavanje materinske krivde povezano z slabšim splošnim počutjem posameznic, nižjim zadovoljstvom z delovnim mestom in nižjo organizacijsko učinkovitostjo na delu (Hackney idr., 2025).
Po podatkih ameriške raziskave se le 24% delodajalcev zaveda vpliva skrbništva na produktivnost lastnih zaposlenih, medtem ko 80% zaposlenih čuti dejanski vpliv (Gavett, 2024). To ni nujno krivda delodajalca, saj najverjetneje zaposleni skrivajo takšne obremenitve iz strahu pred izgubo službe. Kljub temu pa lahko organizacije oz. podjetja naredijo več za izkazovanje podpore zaposlenim in posledično izboljšajo delovanje celotnega tima, npr. vključujejo treninge in izobraževanja o pomenu podpornega delovnega okolja za nosečnice oz. zaposlene mame (Hackney idr., 2025). Ključno je, da razumejo, kako materinstvo vpliva na zaposlene v njihovem podjetju, kar lahko dosežejo z zbiranjem informacij o zaposlenih (npr. kakšne so njihove potrebe), zbiranjem predlogov (npr. rešitve, ki bi jim olajšale delo), raziskovanjem strategij drugih podjetij ter preučevanjem dobrih in slabih praks (Gavett, 2024). Prav tako je pomembno, da se politika podjetja in njegova pravila sproti posodabljajo s trenutnimi zakoni in standardi ter skladno s potrebami zaposlenih, npr. na področju starševskega dopusta ali drugih ugodnosti, ki zmanjšujejo stigmo in stereotipe vezane na materinstvo (Gavett, 2024; Aplin-Houtz idr., 2026).
Pomembno je tudi, da delodajalci in kadrovske službe razumejo celotno sliko materinstva (Gavett, 2024). Pri tem sta ključna občutljivost in izražanje skrbi za svoje zaposlene, kar lahko storijo s ponujanjem pogovora ter prilagodljivostjo pri iskanju rešitev in nudenju podpore. Za to pa so potrebni pripomočki, kot so empatičnost, pripravljenosti za pomoč, potrpežljivost in drugi, ki se jih da naučiti in vključiti v sam delovni proces. Slednje ne bo le izboljšalo delovne produktivnosti zaposlene mame, vendar tudi klimo v samem timu (Gavett, 2024). Primer takšne dobre prakse je študija avtorice Morgan (2024), ki je dokazala, da so se občutki materinske krivde pri zaposlenih mamah zmanjšali za 67% z uporabo PERMA modela (tj. model Martina Seligmana, ki opisuje psihološko blagostanje). Pozitivni učinki delavnic so se ohranili še mesece po izvedbi same intervencije, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je v raziskavi sodelovalo relativno majhno število udeleženk (n=11), od katerih je le šest uspešno izvedlo celotno intervencijo. Študija ima pomembno uporabno vrednost, saj je dokazala, da je mogoče materinsko krivdo in njene negativne učinke ublažiti s pomočjo pozitivne psihologije, kar lahko organizacije in kadrovske službe uporabijo pri razvoju programov ali orodij za izboljšanje duševnega blagostanja zaposlenih mam (Morgan, 2024).
Znanstveni in strokovni članki iz tujine opozarjajo, da se o materinski krivdi premalo govori, medtem ko na slovenskem sploh ne vemo, kakšne so razmere pri nas. Koliko Slovenk se v povprečju srečuje z materinsko krivdo in na kakšni ravni? Ali imajo socialno podporo? Kako izzivi materinstva in materinske krivde vplivajo na podjetja in organizacije v Sloveniji? Odgovorov na ta vprašanja ne poznamo, kar je problematično, saj sta v slovenski kulturi dve najpomembnejši vrednoti prav delo in družina. Vloga slovenskih organizacij je, da začnejo prepoznavati materinsko krivdo in se začnejo soočati z njenimi vplivi na delo svojih zaposlenih. Pomembno vlogo tu nosijo tudi psihologi v kadrovskih službah, ki lahko pomagajo lajšati negativne učinke in ustvarjati podporno delovno okolje z izobraževanjem ter z iskanjem in uporabo podpornih ukrepov oz. intervencij na tem področju.
Literatura
Aplin-Houtz, M., Rowsey, A., Lane, E. in Javadizadeh, B. (2026). Blame, balance and beyond: the cognitive mechanics of “mom guilt” in working mothers. Equality Diversity and Inclusion an International Journal, 1–20. https://doi.org/10.1108/edi-05-2025-0346
Constantinou, G., Varela, S. in Buckby, B. (2021). Reviewing the experiences of maternal guilt – the “Motherhood Myth” influence. Health Care for Women International, 42(4–6), 852–876. https://doi.org/10.1080/07399332.2020.1835917
Gavett, G. (13. 11. 2024). Your Employees Are Also Caregivers. Here’s How to Support Them. Harvard Business Review. https://hbr.org/2024/11/your-employees-are-also-caregivers-heres-how-to-support-them
Hackney, K. J., Thurgood, G. R., Carlson, D. S. in Thompson, M. J. (2025). How we can Help working Moms “WiN”: The Impact of social support during pregnancy on postpartum working mom guilt. Journal of Management, 0(0). https://doi.org/10.1177/01492063251346401
Longoria, K. (2024). Do It All, Do It Flawlessly and Joyfully: The Influence of Intensive Mothering and InstaMoms on Millennial Mothers [Doktorska disertacija, National University, JFK School of Psychology and Social Sciences]. ProQuest Dissertations and Theses Global. https://www.proquest.com/dissertations-theses/do-all-flawlessly-joyfully-influence-intensive/docview/3245383261/se-2
Morgan, F. (10. 7. 2024). Guilt and its Intersection with Well-Being: Implications for Working Mothers, Their Families, and Organizations. MAPP Magazine. https://www.mappmagazine.com/articles/working-mothers
Siddiqi, N., Liss, M. in Ullah, F. I. (2025). Exploring the Effects of Maternal Employment Guilt on the Personal and Professional Well-Being of Working Moms: a Cross-Cultural investigation. Gender Issues, 42(4). https://doi.org/10.1007/s12147-025-09377-5
Ziegler, S. G. (4. 9. 2020). How to let go of Working-Mom Guilt. Harvard Business Review. https://hbr.org/2020/09/how-to-let-go-of-working-mom-guilt
O avtorici
Ime mi je Živa Žvanut in sem študentka dodiplomskega študijskega programa biopsihologija na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primoskem. Že od majhnega sem zelo radovedna in vedoželjna oseba, ki si konstantno postavlja vprašanja o tem, kako deluje naš svet in stvari v njem. Veseli me delo z ljudmi, v svojem prostem času pa se ukvarjam z igranjem violončela, rekreativnim športom in preživljanjem časa s prijatelji ali s psom v naravi.
Vas zanima psihologija dela? Naročite se na obveščanje in bodite na tekočem!
PSIHOLOGIJA DELA 