Upravljanje z raznolikostjo

Pišeta: Teja Litrop in Erik Matelič

»Ko sprejmemo različnost, ne izgubimo sebe, temveč dobimo drugega v dar.« (Neznani avtor)

Strah, da bomo s sprejetjem druge osebe v svojo sredino sebe postavili v ozadje, je popolnoma odveč. Z raznolikostjo pridobimo ogromno: inovativnost, ustvarjalnost, produktivnost, napredek in še bi lahko naštevali. Le kdo bi se upal ubraniti vseh teh pozitivnih in za organizacijo uspešnih pojmov?

Kaj sploh je raznolikost? Ali je dobrodošla? Kaj z njo pridobimo ali izgubimo? Vsa ta vprašanja so se pojavljala v najinih mislih, ko sva raziskovala pojem raznolikost.

V Sloveniji je upravljanje z raznolikostjo na dokaj visoki ravni. Imamo celo vrsto predpisov za to področje, začenši z Ustavo Republike Slovenije, ki v 14. členu določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Nadaljnje področje urejajo Zakon o delovnih razmerjih, Kazenski zakonik in mnogi ostali zakonski in podzakonski akti. Vsa ta zakonodaja je skladna z evropskimi smernicami o rasni in etični enakosti obravnave in z Evropsko smernico o enakosti v zaposlovanju. Ker smo hkrati tudi pravna država, imamo tudi na tem področju nemalo predpisov. Meniva, da je to področje pri nas sistemsko zgledno urejeno, kar pa žal ne moreva potrditi za večino storjenih dejanj v praksi.

Meniva, da se na omenjenem področju ne upošteva vsi zgoraj omenjeni predpisi. Hkrati meniva, da je raznolikost v javni upravi dobrodošla, predvsem zaradi medgeneracijske izmenjave izkušenj. Starejši so zagotovo pomemben del organizacije, saj lahko mlajše generacije s svojimi izkušnjami marsikaj naučijo. Mladi prinašamo nova znanja, nove pristope ter hkrati prinašamo tudi svežo energijo za nove podvige in uspehe. Vse to ob predpostavki, da s(m)o oboji prožni in pripravljeni na učenje.

Naj povzameva, da je raznolikost pozitivna, saj predstavlja vir ustvarjalnosti in inovativnosti ter je gonilo napredka in razvoja pravičnejše družbe. Z aktivnim upravljanjem raznolikosti lahko preprečujemo diskriminacijo pri zaposlovanju in na delovnem mestu, pri kadrovanju, napredovanju, izobraževanju, delovnih pogojih in delovnem okolju. Vendar pa je praksa mnogokrat drugačna, celo diskriminatorna. Namreč v uvodu zajeta pravila se pogosto prilagajajo glede na okoliščine.

Kot slab primer upravljanja z raznolikostjo v javni upravi izpostavljava kadrovanje. Razpisi za nova delovna mesta so v večini primerov le farsa, saj so kandidati že vnaprej izbrani. Žal je narava človeka takšna, da vsak poskrbi za svoje bližnje in s tem diskriminira druge, strokovno primerne kandidate. Te človeške nagnjenosti ni mogoče spremeniti, ker bi vsak raje izbral sebi poznanega kandidata kot pa popolnega tujca, tudi če ima ta vsa potrebna strokovna znanja. Pojavilo se je celo vprašanje, če sploh lahko govorimo o upravljanju raznolikosti v javni upravi v povezavi s kadrovanjem. Glede na zgoraj naveden primer in še mnoge druge meniva, da se z raznolikostjo upravlja v zelo majhni meri, saj pravzaprav ni te potrebe, ker vsak pripelje sebi podobne. S tem izgubimo priložnost, da bi v javni upravi imeli strokovno podprte in hkrati raznolike zaposlene ter le-to uporabili v svojo korist. V povezavi s političnim kadrovanjem se na tem mestu pojavljajo še mnoga odprta in dvomljiva vprašanja. O tem morda naslednjič. Za zaključek pa navajava misel, ki dobro povzema problematiko upravljanja z raznolikostjo v javni upravi: »Papir prenese vse, praksa pa je žal drugačna.«

Če želite izvedeti več:

Več o psihologiji dela v javni upravi si lahko preberete v Praktikumu.

_______________________________________________________________________________________________

Teja Litrop si delovne izkušnje pridobiva že od 16. leta starosti, trenutno preko študentskega dela v javnem zavodu. Je prostovoljna gasilka in aktivna tekačica na dolge polmaratonske teke. Prosti čas rada preživlja v naravi in v družbi družine in prijateljev.

Erik Matelič je v prostem času rad v naravi, se druži s prijatelji, rekreativno teče. Rad hodi v hribe in ima zelo rad šport – ukvarja se z nogometom in ostalimi igrami z žogo. Delo je ena njegovih najpomembnejših vrednot v življenju.