Borza dela (neformalno izobraževanje) – Intervju z Lilijano Pahor

Piše: Anita Gobec

Kot mlada diplomantka sem potrebovala pomoč za vključitev na trg dela. Najprej me je pot peljala na Zavod za zaposlovanje, nato so me tam zaposlene osebe usmerile na informacijski servis Borza dela, ki deluje v sklopu Knjižnice Otona Župančiča. Tako sem prišla do Lilijane Pahor, ki je topla in srčna oseba. Omenjena oseba me je pripravila na razgovor pri delodajalcu in naučila, kako se napiše življenjepis. Naj omenim, da je leta 2012 prejela priznanje promocije učenja in znanja.

Zakaj je neformalno izobraževanje pomembno za mlade?

Pomembno je z več vidikov: prvi osnovni vidik je, da mladi z neformalnim izobraževanjem pridobivajo dodatna znanja, sposobnosti in veščine ter nadgradijo že predhodno formalno izobraževanje. Drugi vidik, da z neformalnim izobraževanjem mladi pridobivajo določene izkušnje, kar delodajalcem govori o njihovem interesu, angažiranju in vključevanju. Tretji vidik pa, ker s tem pridobivajo tudi delovne izkušnje in znanje, kar delodajalci tudi iščejo.

Trenutno je tesno povezovanje izobraževalnih sistemov s trga dela, tako lahko v zadnjem obdobju opazimo močno tendenco po priznavanju neformalnega izobraževanja kot pomembnega dejavnika pri izboljšanju pogojev za zaposlitev. Kako ocenjujete navezo formalno–neformalno izobraževanje in trg dela v Sloveniji?

Naveza med formalnim in neformalnim izobraževanjem na trgu dela v Sloveniji ni najboljša. Počasi se sicer izboljšuje, vendar ni najboljša. Posebej na srednješolski ravni se formalno izobraževanje premalo povezuje s trgom dela. Neformalno izobraževanje je tisto izobraževanje, ki je izkustveno in tako dodaja formalnemu izobraževanju še izkustveno znanje. Bolj se oblikuje znanje, ki ga imaš predhodno in dodajaš nova znanja, kar pomeni, da se vseživljenjsko izobražuješ in za trg dela je danes ključnega pomena, da to imaš. V primeru, da tega nimaš in če si tega nisi sposoben pridobiti, si enostavno nekonkurenčen na trgu dela.

Neformalno izobraževanje je zato tako pomembno, ker pridobiš praktično znanje in ti da dodatna teoretična znanja. Kar te prisiljuje k drugačnemu načinu delovanja, kot je formalni način. Formalni način je, da pridem ob točno določeni uri. Neformalno izobraževanje pa je tisto izobraževanje, v katerega se samostojno vključiš zaradi radovednosti, interesa, potrebe. Za mlade je prisilno in osnovno na srednješolski ravni, kjer pač moraš nekaj narediti, izpolniti in to je to.

Omenili ste, da je za delodajalca neformalno izobraževanje zelo pomembno. Zakaj je tako?

Delodajalec bo prej zaposlil nekoga, ki je v času študija ali v srednji šoli že delal v projektih, predvsem, če so to bili mednarodni projekti ali je šel na mednarodno izmenjavo. Vsekakor bo delodajalec prej vzel takšno osebo v delovno razmerje kot osebo, ki je samo študirala in tudi, če je imela Zoisovo štipendijo. Takšna oseba je znanstvenica po Zoisovi štipendiji. Druga oseba je praktična, saj je šla na izmenjavo v tujino, kar je neformalno izobraževanje. Torej se je vključila v projekt. S to izkušnjo je pridobila določena znanja, kot so vodenje, administracija projekta, finančni vidik. Takšen primer je primer praktičnega znanja in to se šteje med delovne izkušnje.

Ali ocenjujete, da v Sloveniji delodajalci pri izboru kadrov dovolj upoštevajo neformalne izkušnje kandidatov?

Definitivno zelo upoštevajo neformalne izkušnje kandidatov. Oseba, ki je delala v kakšnem projektu ali je delala preko študentskega servisa, šla študirat v tujino ali na mednarodno izmenjavo, bo prej imela možnost zaposlitve pri delodajalcu kot oseba, ki tega nima. Ker to govori o tem, da je ta oseba aktivna in da ima delovne izkušnje neformalnega značaja. Ima prednostno točko pred drugimi.

Kaj bi svetovali mladim, ki bodo v bližnji prihodnosti vstopili na trg delovne sile?

Mladim, ki bodo v bližnji prihodnosti vstopili na trg delovne sile svetujem, da imajo jasno sliko, kaj hočejo. Drugo, da imajo poleg svojega formalnega znanja tudi dosti neformalnega znanja, saj je super imeti čim več delovnih izkušenj. Delovne izkušnje, ki jih lahko pridobijo z delom preko študentskega servisa, preko prostovoljstva, preko dela na projektih v okvirih lastnega izobraževanja. Tistega dela neformalnega izobraževanja, ki jim da določene sposobnosti in veščine. Te osebe so bolj konkurenčne na trgu dela.

Se strinjate z analizo, ki pravi, da danes delodajalci bolj kot izobrazbo cenijo predvsem izkušnje?

Ja. Zaradi tega, ker so izkušnje za delodajalca pomembne. Delavec ali bodoči mladi, ki ga bodo zaposlili, je tako že sposoben takoj pričeti z delom, ne pa, da ga šele usposabljaš, da bo morda v prihodnjih petih mesecih iz njega nekaj narediti. Delodajalec ceni izkušnje zaradi tega, ker vidi vsakega zaposlenega kot strošek. Na letni ravni je to 20.000 €, kar pomeni, da če ima delavec izkušnje, ne bo porabil dva meseca za uvajanje, temveč bo porabil le en mesec. Tako bo delavec takoj aktiven in bo od njega takoj profit.

Zaznavate pri svojem delu gospodarsko krizo in porast brezposelnost med mladimi? Ali se je število uporabnikov povečalo kot v letih pred gospodarsko krizo?

Povečalo se je število uporabnikov v teh letih. Govorila bi o zadevi, da so mladi na žalost, ko pridejo iz formalnega izobraževanja premalo »oboroženi« z znanjem, sposobnostmi in veščinami, s tem mislim, kako sebe promovirati in predstaviti delodajalcu ter kako predstaviti pridobljeno znanje delodajalcu seveda na način, da bi lahko ta videl, da oseba nima le naučenega znanja, temveč uporabno znanje, ki ga bo ta znala uporabiti na delovnem mestu.

Kaj je po vašem mnenju največji uspeh informacijskega storitvenega servisa Borza dela?

Uspehov je več. Uspeh je, da smo še vedno v knjižnici. To je ena dejavnost in v teh letih, ko delujemo, nas niso ukinili. Največji uspeh je druga faza, da je knjižnica najprej kulturna ustanova, nato je izobraževalna ustanova in preko Borze dela je postala tudi socialna ustanova, ki se dotika tudi socialne populacije ljudi. Tako je postala bistveno bolj odprta in bolj sodobna. Zaradi tega, ker je socialni del, je pomemben del v delovanju skupnosti. Drugi največji uspeh je, da se je izravnalo število uporabnikov, s tem mislim, da nas je v preteklosti obiskalo več žensk kot pa moških, lahko rečem, da je bilo 85 % žensk, ostalih 15 % je bilo moških. Sedaj je že 50 % žensk in 50 % moških, kar pomeni, da enostavno dosegamo vse večje populacije, tudi število mladih se je povečalo. Med največje uspehe štejem tudi, da smo delali na različnih projektih, in sicer smo delali na mednarodnem projektu Lady Cafe, ki zajema osem populacij in projektu Pulman. Sodelovali smo tudi pri veliko projektih in drugih izobraževanjih. Dober uspeh je, da smo še ostali tukaj. Ljudje nas reklamirajo od ust do ust in ta reklama je bistveno bolj zahtevna od časopisne reklame, ki ima trenuten učinek. Ljudje pridejo k nam na Borzo dela, ker jim to nekdo priporoči.

Leta 2012 ste prijeli priznanje promocije učenja in znanja. Kako vam je to uspelo?

Veste, kaj mi je največja pohvala, da me je Zavod za zaposlovanje predlagal za to priznanje. Vedeti pa morate, da naši začetki z Zavodom za zaposlovanje niso bili rožnati. Ker nas je zavod gledal kot konkurenco njihovemu delu in »nebodisigatreba« – kaj mi počnemo, kaj se mi gremo, kaj se dogaja in na začetni fazi nam niso bili dovolj naklonjeni. Čutili so se kontrolirane, predvsem pa ogrožene. Začetek našega leta sega v leto 1997, ko smo začeli projektno delo. V današnjem času smo stalna storitvena dejavnost v okviru knjižnice. To je že 18 let življenja v tem okolju, kar pomeni, da smo razvili odlične medsebojne odnose tako z Zavodom za zaposlovanje kot tudi z vsemi ostalimi ustanovami, kot je Center za socialno delo in tudi z izobraževalci, ki delajo izobraževanje z Zavodom za zaposlovanje. Ti so zunanji sodelavci in tudi z njimi se tesno povezujemo. To priznanje je tudi priznanje povezovanju različnih institucij med seboj.

Ob zaključka intervjuja, morda še kakšna misel.

Rada bi poudarila nekaj, kar je rekel Roy Gorey: »Tam, kjer je volja, tam je pot.« Jaz bi dodala, da je vse mogoče.

Dodajam še zelo pomembno zadevo, zakaj je Borza dela uspela. Zaradi tega, ker je bil konstanten cilj in moto: »Za vas si vzamemo toliko časa, kot ga vi potrebujete!«