Koliko v resnici stane biti sam svoj šef?

Avtorica: Lana Prosenak

Govorila sem s slovenskim samostojnim podjetnikom, ki že 35 let vodi manjše podjetje, v katerem je zaposlen sam, večinoma pa dela od doma. Kot sogovornika sem ga izbrala zaradi njegovih dolgoletnih izkušenj in realističnega pogleda na samostojno podjetništvo, saj je svoje podjetje vodil tudi skozi bolj neizprosna gospodarska obdobja. Njegove izkušnje zato ponujajo vpogled v vsakodnevne izzive in splošno stanje negotovosti, ki ga prinaša takšna oblika dela. Namen intervjuja je bil namreč osvetliti pogosto spregledane plati samostojnega podjetništva, ki jih javnost običajno ne povezuje s predstavami o svobodi in uspehu.

Katere so napačne predstave o samostojnem podjetništvu, ki jih ima javnost?

Da prinaša predvsem pozitivne stvari – več denarja, več svobode pri razpolaganju s časom in podobno. Ljudje vidijo predvsem uspešne zgodbe, zato sklepajo, da ima samostojno podjetništvo skoraj izključno prednosti.

Ali ste tudi sami imeli kakšne napačne predstave, preden ste začeli voditi podjetje? Če da, katere?

Ne, saj smo v naši družini že prej imeli izkušnje s podjetništvom, zato mi je bilo jasno, da to pomeni predvsem veliko dela in odgovornosti.

Kaj so po vaših izkušnjah negativne plati samostojnega podjetništva?

V tem poklicu je velika stopnja negotovosti, še posebej če si v podjetju sam in si odgovoren za vse. Prisotna je tako negotovost s komercialnega vidika, saj nikoli ne veš, kdaj se lahko poruši trg, kot tudi s finančnega vidika, saj si kot majhen podjetnik zelo izpostavljen tveganjem – na primer da ti nekdo ne plača, kar bi moral. S tem sem se nekoč tudi sam skoraj soočil, a sem vseeno uspel pravočasno razrešiti težavo.

Velik problem je tudi zdravstveno varstvo. Bolniškega dopusta ni, razen za res zelo hude primere, kljub bolezni pa moraš še vedno plačevati prispevke. Če jih ne, lahko dobiš blokado do zdravstvenih storitev, kar pomeni, da si v zdravstvu samoplačnik. Če se kaj zaplete zdravstveno ali finančno, se ti torej lahko zelo hitro zaplete na veliko področjih.

Poleg tega pri delu z državnimi organi (npr. finančnimi organi ali z zdravstveno komisijo) pogosto dobiš občutek, da te obravnavajo kot potencialnega goljufa. Nadzor je na vseh področjih seveda potreben, vendar lahko že manjše napake povzročijo velike težave. Sam sem imel primer, ko mi je zaradi banalne napake, ki sploh ni bila moja, grozila visoka kazen. Na koncu se je sicer vse uspešno razrešilo, a je zahtevalo veliko časa in energije.

Še ena temna plat je, da je veliko tudi administrativnih opravil, ki jemljejo energijo in čas. Veliko večino časa bi moral posvetiti razvoju podjetja, izdelkom in trgom, a se moraš namesto tega ukvarjati še z reševanjem finančnih zadev. To se je sicer v zadnjih letih malo izboljšalo, in sicer zaradi več finančne discipline, poleg tega pa predhodno preverim vsakega novega kupca.

Problem je tudi korupcija. Pri večjih projektih žal pogosto ni posla, če nisi pripravljen dati podkupnine. Sam sem zaradi nestrinjanja s takšnim načinom poslovanja že izgubil pomemben posel, vendar svoje odločitve ne obžalujem.

Omenili ste, da včasih dobite občutek, da vas državni organi obravnavajo kot goljufa. Ali imate občutek, da tudi splošna javnost tako gleda na vas kot na samostojnega podjetnika?

Da. To verjetno ostaja še iz preteklosti, ko je bila družbena zahteva, da bi morali biti vsi enaki. Tisti, ki je takrat želel kaj več in je bil pripravljen za to vložiti več truda, je bil takoj sumljiv. Še danes marsikdo gleda na podjetnike kot goljufe ali izkoriščevalce, čeprav brez njih država ne bi mogla delovati.

Ali menite, da sistem dovolj ščiti samostojne podjetnike, in zakaj? Kaj bi morda spremenili na sistemski ravni?

Kar se tiče zdravstvene varnosti, smo v precej slabšem položaju. Tudi recimo pri prispevku za dolgotrajno oskrbo plačujemo dvojni znesek, kot delodajalec in zaposleni. Poleg tega si večina majhnih podjetnikov ne more privoščiti, da bi plačala več kot minimalne prispevke. To pomeni, da ob bolezni dobiš nižja nadomestila in kasneje tudi nižjo pokojnino. Višina minimalnih prispevkov v zadnjih letih strmo narašča. Tako so leta 2019 znašali recimo še pod 400 €, zdaj pa so okoli 650 €, kar je veliko breme. Najprej moraš torej zaslužiti, da sploh plačaš to, poleg tega pa je treba pokriti še ostale obratovalne stroške, tako da vse skupaj hitro preseže 1000 € mesečno. Kar velik del meseca pravzaprav delaš zgolj zato, da lahko sploh delaš.

Težava je tudi dostop malih samostojnih podjetnikov do javnih razpisov. Sam sem se enkrat s kolegom želel prijaviti na razpis za evropska sredstva, vendar je bilo najino delo kot delo samostojnih podjetnikov ovrednoteno zelo nizko, zato sva od ideje odstopila. Morda je sicer zdaj drugače – kasneje se zaradi te izkušnje nisem več podajal v to.

Kar velik del meseca pravzaprav delaš zgolj zato, da lahko sploh delaš.

V javnosti pogosto zasledimo prepričanje, da je v samostojnem podjetništvu velika mera fleksibilnosti in svobode. Kakšno je vaše mnenje glede tega?

Najti moraš ravnovesje med tem, koliko časa in energije posvetiš podjetju in koliko zasebnemu življenju. Če delaš preveč, si boš sicer lahko privoščil boljši dopust, avto in podobno, a za ceno družinskega življenja. Če pa podjetju nameniš premalo časa, hitro zdrsneš, saj je trg neizprosen. V podjetništvu namreč velja, da moraš teči, če želiš stati na mestu. Sicer pa se strinjam – če boš potreboval prost dan, si bolj fleksibilen. Ostali morajo recimo zaprositi za dopust in so odvisni od tega, ali bo odobren, v samostojnem podjetništvu pa takšnih ovir ni in ga lahko v glavnem načrtuješ, kadar želiš. Dobro se je sicer ozirati na to, kdaj ga imajo tvoji poslovni partnerji, da nimaš zaradi neusklajenega dopusta dvojne škode.

Omenili ste, da je težko najti ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem. Kako na to vpliva dejstvo, da delate od doma?

Zaradi tega si po eni strani lahko hitro odziven, po drugi pa hitro postaneš žrtev tega, da ljudje resno posegajo v čas, ki naj ne bi bil namenjen poslovanju. Pravica do odklopa v praksi za nas ne obstaja. Oziroma lahko rečeš, da imaš to pravico, a te stranke verjetno ne bo več nazaj. Tvoja konkurenčna prednost je namreč, da si vedno na voljo.

Pravica do odklopa v praksi za nas ne obstaja.

Koliko ur na teden delate kot samostojni podjetnik?

To je zelo variabilno. Pridejo tedni, ko delaš zgolj tekoče operativne zadeve. Če je kak večji projekt, pa se lahko zgodi, da je recimo dva tedna delo vsak dan od jutra do večera – in tudi v noč, če je treba.

Ali vam je ta raznolikost všeč? Zakaj?

Da, klasična zaposlitev mi nikoli ni ustrezala, ker je preveč omejujoča. Pogosto se pričakuje, da narediš le tisto, kar ti je določeno. Sam sem vajen, da delo opravim učinkovito in z veliko truda. Delam tudi hitro, da ostane več časa za kaj drugega. Drugje pa to poteka drugače – dela se počasi, zgolj zato da mine osem ur. Takšen način dela mi ni blizu. Ko se dela, se dela. Da se lahko posvetiš nekim drugim dejavnostim, ki bi se jim želel, moraš najprej opraviti tisto, kar je nujno.

Kako pogosto se zgodi, da morate delati kljub bolezni ali izčrpanosti in kako to vpliva na vas?

Da, to se dogaja. Če je treba opraviti delo, ga je pač treba. Če si sam, se lahko zaneseš le nase oziroma si za večino dela odvisen pravzaprav le od samega sebe. Pri bolezni se hitro nabere nekaj zaostanka pri delu in se zato želiš čim prej vrniti k svojim običajnim opravilom, čeprav bi bilo z vidika zdravja bolje, če bi počival še kakšen dan. Kot sem omenil že prej, prvi mesec bolezni nisi upravičen do nikakršnega nadomestila, večina lažjih bolezni pa izzveni v tednu ali dveh. Toda ta izostanek od dela gre v neposredno breme podjetnika in ta zato pogosto bolniški počitek prekine prehitro, da se ta izpad ne vleče predolgo. Posledice takšnega početja se seveda pokažejo kasneje.

O katerih manj vidnih temnih plateh samostojnega podjetništva se po vašem mnenju premalo govori?

Pogosto lahko pride do različnih oblik zasvojenosti, saj podjetniki stres (in kasneje že tudi morebitne težave v družini) kompenzirajo na nekonstruktivne načine – z alkoholom, drogo, ženskami. V krogih poslovnežev, ki obvladujejo poslovno situacijo na nekem področju, je tega pogosto precej. Vse temelji na ideji, da naj bi užitek odtehtal ves trud, ki si ga vložil v to, da si nekaj zaslužil. Ko postaneš uspešen do te mere, da te ti ljudje opazijo, te skušajo vključiti medse. A potem se moraš prilagoditi njihovemu načinu delovanja, če želiš ostati v tej družbi. Nekateri zato gredo preko svojih finančnih zmožnosti in začnejo kupovati toliko kot oni, zgolj zato da bi v družbi izpadli ugledno.

To je pri manjših podjetjih, ki hitro uspejo, pogosto velika past. Naenkrat imaš denarja več kot prej, ne zavedaš pa se, da ta denar ni v celoti tvoj, saj se denimo kvarijo stroji, treba je vlagati v podjetje, pokrivati stroške in podobno. Marsikdo ga takrat porabi za povsem zasebne stvari (drage avtomobile, dopuste, jahte …), da pokaže, da mu je uspelo. A to je nevarno, saj razmere niso vedno stabilne. Zaradi trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu se bo recimo podražila nafta, težave bodo s transportnimi potmi, transport in posledično izdelki bodo dražji, s Kitajske bo verjetno manj uvoza – in tako se ti lahko poruši celotna veriga. Zato moraš imeti vedno prihranjenih dovolj sredstev, da lahko preživiš vsaj nekaj časa. Če nimaš prometa in moraš še naprej enako plačevati vse stroške in prispevke, namreč ne gre, saj imaš čisto izgubo. Če denimo med pandemijo covid-19 ne bi bilo finančne pomoči s strani države, bi moral zapreti podjetje. Nekateri tovrstne težave rešujejo z brezglavim zadolževanjem, ki pa lahko predstavlja tudi nov vir težav. Če gredo stvari zelo narobe, se namreč pogosto zgodi, da podjetnik izgubi vse, tudi dom. Ni malo primerov, ko ljudje v hišah, ki so jih postavili sami, živijo kot najemniki, ker jim jih je vzela banka.

Kako to nihanje trga vpliva na vaše duševno zdravje?

Prav gotovo vpliva na duševno zdravje, je pa odvisno od posameznika, na kakšen način. Eni so sicer nagnjeni k temu, da v težavnih okoliščinah vidijo priložnost in se tudi lažje prilagodijo, drugi pa so bolj pesimistični. Če niso dovolj fleksibilni, se težko zadostno odzovejo na spremembe. Če ti naenkrat izpade dohodek in ker si sam, se namreč hitro začne vse podirati kot domine. Tudi če zapreš svoje podjetje, namreč zelo težko prideš na Zavod za zaposlovanje, da bi dobil kakšno nadomestilo, dokler ne najdeš rešitve za nastale težave.

Samostojno podjetništvo je torej bistveno bolj kompleksno, kot ga pogosto prikazuje javnost. Kljub določeni meri svobode in fleksibilnosti prinaša predvsem precej negotovosti in določene izzive, ki v ostalih poklicih niso tako izraziti. Uspeh v samostojnem podjetništvu torej še zdaleč ni samoumeven, pač pa terja veliko odgovornosti in dobro premišljenih odločitev. Prav zato moramo za bliščem uspeha podjetij vselej prepoznati tudi vse ovire, ki so stale na poti med njihovim popolnim začetkom in slavo, ki jo uživajo danes.

Vabljeni, da vpišete svoj elektronski naslov in se naročite na naše objave. Tako boste obveščeni, ko bomo objavili nov prispevek.

Vaši podatki bodo obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).